Skip to content

Več avtorjev

Antoine de Saint-Exupéry (1900—1944) je bil pisatelj, pa tudi izumitelj, ljubiteljski iluzionist, filozof in ilustrator, predvsem pa navdušen letalec. Pri dvanajstih letih se je prvič peljal z letalom, pozneje je opustil študij pomorstva in se kljub nasprotovanju družine odločil za letalstvo. Izkušnja civilnega in bojnega pilota je zaznamovala tudi njegovo pisanje. Napisal je nekaj uspešnih novel, denimo, Letalec (1926), Nočni let (1931) in Veter, pesek in zvezde (1939), v katerih se je vedno spraševal o možnostih solidarnosti in bratstva vseh ljudi. Najbolj je zaslovel z otroško novelo Mali princ, ki nosi univerzalno sporočilo. Umrl je na izvidniškem letu 31. julija 1944, ko ga je nemško bojno letalo sestrelilo nad morjem.

Carlo Collodi (1826—1890) pravzaprav ni pravo pisateljevo ime. Za njim se je skril gospod Lorenzini, mož, ki ni bil prepričan, ali sploh zna pisati za otroke. Najprej je poskusil s pripovedovanjem pravljic, za katere je vedel, da jih imajo radi francoski otroci. Zbral in prevedel je torej francoske pravljice. In tako so lahko po njegovi zaslugi tudi italijanski otroci spoznali Rdečo kapico, Trnuljčico, Pepelko ... Pet let kasneje pa je začel pisati Ostržka. Najprej počasi in previdno, saj ni vedel, kako mu bo šlo, nato pa, spodbujen z odličnim odzivom otrok in njihovih staršev, vse pogumneje. In nastala je pripoved, ki je pred vami. Otroci so bili navdušeni, o lutki z imenom Ostržek so hoteli brati še in še. Collodi se je opogumil in celotno pripoved o Ostržku izdal še v knjigi. In tudi ta je doživela velikanski uspeh. Če bi Collodi živel danes – in ne v predprejšnjem stoletju – bi zagotovo napisal nadaljevanje.

Lewis Carroll (Charles Lutwidge Dodgson) (1832 - 1898) je bil profesor matematike na oxfordskem kolegiju Christ Church. S pravim imenom je podpisal matematične priročnike in razprave iz logike. Imel je še celo vrsto konjičkov in Angleži ga štejejo za enega najimenitnejših portretnih fotografov viktorijanske dobe. Pod psevdonimom Lewis Carroll pa je v svet pošiljal svoja literarna dela in med njimi tudi dve knjigi o Alici, ki sta dosegli svetovno slavo. Njegova večplastna osebnost ostaja prav tako kakor njegova ustvarjalnost uganka vse do danes. Morda je svoj lov za njegovo podobo najbolje strnila pisateljica Virginia Woolf: “Ko že mislimo, da smo ujeli Lewisa Carrolla, dobro pogledamo in zagledamo oxfordskega duhovnika. Pomislimo, da smo ujeli častitega C. L. Dodgsona - spet pogledamo in zagledamo vilinjega škrata.”

Pisatelj, dramatik in sodnik Fran Ksaver Milčinski se je rodil 3. decembra leta 1867 v Ložu na Notranjskem. Na isti dan se je mnogo prej rodil pesnik France Prešeren. Oba poleg rojstva in imena druži tudi mesto in izbira študija – študirala sta pravo na Dunaju. Milčinski je svoje poklicno delo posvetil mladinskemu prestopništvu. Ukvarjal se je tudi z gledališčem in predvsem s pisateljevanjem. Sprva je svoje literarne prispevke tudi ilustriral. Milčinski je avtor številnih humorističnih besedil in avtorskih pravljic. Ustvarjal je v času slovenskega realizma in moderne, a bil je najprej in predvsem humorist. Obenem pa je Milčinski tudi avtor dramskih besedil. S pisanjem se je ukvarjal po službi. Zanj je bilo literarno ustvarjanje nekaj živega. Bil je samosvoj in samostojen avtor, ki ni pisal za denar.

Mira Mihelič (1912–1985) se je rodila v premožni meščanski družini, očetu podjetniku in mami operni pevki. Iz Splita se je najprej preselila v Zagreb, nato pa v Trbovlje. Dvakrat se je poročila in imela pet otrok. Med drugo svetovno vojno je sodelovala z OF in bila dvakrat zaprta. Pisala je romane, drame, komedije, novele, zgodbe za otroke in mladino ter prevajala. Poleg tega je bila knjižna urednica in predsednica Društva slovenskih pisateljev ter predsednica Slovenskega centra Pen, tako da se je uveljavila tudi v mednarodnih krogih. V svojih delih tematizira predvsem življenje v meščanskih družinah in življenje žensk. Med pomembnejšimi romani so Plamen ali dim (ima tri dele) in zgodovinska romana Tujec v Emoni in Cesta dveh cesarjev. Med mladimi pa je še vedno priljubljena pripoved Pridi, mili moj Ariel.