Zorko Simčič (1921) se je rodil v Mariboru. Je pesnik, pisatelj, dramatik, esejist in publicist. V mladosti je emigriral v Buenos Aires, kjer je bil organizator kulturnega življenja pri Slovenski kulturni akciji in urednik revije Meddobje. Njegov roman Človek na obeh straneh stene, za katerega je prejel nagrado Prešernovega sklada, spada med najpomembnejša dela slovenske povojne proze. Njegov roman Poslednji deseti bratje pa bo verjetno obveljal za osrednje delo slovenske emigracije. Od leta 2006 je redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Leta 2019 je v knjigi Dohojene stopinje s Francetom Pibernikom razgrnil svoje ustvarjalno bogato življenje.
