Po zbirki kratkih zgodb Razvezani (Beletrina, 2017) in romanu Mojstrovina (Beletrina, 2020) nas Ana Schnabl tokrat prepušča Plimi, ki neutrudno buta ob obalo zamolčanega in potlačenega. V romanu spremljamo protagonistko Dunjo, ki se po nekaj letih vrne na slovensko Obalo oziroma na »kraj zločina«, da bi raziskala prezgodnjo smrt starejšega brata Dražena, ki so ga našli mrtvega pod piransko cerkvijo.
Družinska zgodba, ki se naplasti skozi roman, je trpka in polna nanosov peska, ki prekrivajo stare rane, avtorica Ana Schnabl pa ob tem pojasnjuje: »Plima je hommage krajem mojega otroštva. Rada namreč verjamem, da sem oseba postala v Luciji in Portorožu, ne pa v Šmarci, kjer sem odraščala po deset mesecev na leto. Plima je hommage jeziku, ampak tistemu, ki ga najraje govorim sama s seboj. Slovenščina je namreč jezik moje intime. Razen tega se roman angažira še za vprašanje pravičnosti.
Roman je obenem premeteno literarno delo, ki izkaže precej samozavedanja, saj je med besedilom zaznati prisotnost pisateljice, konec koncev pa gre za delo, ki je jezikovno in slogovno bogato, živo, živahno. Dunjini premisleki in notranji monologi so gostobesedni, vendar nikoli nasičeni, Plima pa se izkaže za roman, v katerem se je avtorski glas Ane Schnabl razbohotil, izmojstril in zavzel svoje mesto. Roman, ki vas bo po branju na isto obalo naplavil drugačne.
