Ni na voljo

Dekle z mandolino

Izbor zgodnje krajše proze

Prežihov Voranc

Prelistaj knjigo

Zbirka:: Beletrina
Kategoriji:: Slovensko leposlovje

Roman
Ocena bralcev:

Ako bi človek imel kam, najrajši bi šel pa kupil kaj, samo da bi imel svojo streho.

Trda vezava ni na voljo

Leto izida

2011

Št. strani

256

ISBN

978-961-242-376-6

29,00 €
E-knjiga

Leto izida

2011

Št. strani

256

ISBN

978-961-284-346-5

22,99 €

Novejša literarnozgodovinska raziskovalna pozornost se vedno bolj posveča Prežihovemu Vorancu kot izvirnemu pisatelju, kot »pesmi z obrobja, ki je postala veliki ep«, kakor je o njem zapisal esejist Karl-Markus Gauss, in ne več Prežihu kot politiku. Pregled avtorjeve zgodnje in manj znane, vsekakor pa nekanonizirane proze pa je pokazal, da je Prežih zelo pogosto načenjal robna, tudi tabuizirana vprašanja iz tedanjega slovenskega osebnega in družbenega življenja. Pisal je v glavnem realistično, s smislom za groteskno komiko in satiro, včasih pa naturalistično z ekspresionističnimi prvinami. Njegovo zgodnje krajše pripovedništvo lahko razdelimo na črtice in novele z motivi pijancev, nasilnežev, patoloških čudakov, vaških revežev in pohabljencev, na črtice z motivi iz prve svetovne vojne, na take s pravljičnimi elementi, na krajše pripovedi z motivi gospodarske krize med obema vojnama ter na črtice in novele s tematiko druge svetovne vojne. Naš izbor želi bralce opozoriti na ta besedila in jih vzpodbuditi k novemu branju, tako da bi v znanem odkrivali še neznanega Prežiha, obenem pa razodeva in potrjuje, da Prežihov Voranc ni bil socialni realist v vsej svoji umetniški zavesti in praksi.

Prežihov Voranc - Lovro Kuhar (1893–1950) velja za najpomembnejšega prozaista slovenskega socialnega realizma. Glavnina njegovih del, tako v novelistični kot v romaneskni zvrsti, je nastala v obdobju med obema vojnama. Bil je aktivno vpleten v družbene in politične preobrate, dejavno udeležen že v prvi svetovni vojni, nato je sodeloval pri agitaciji za slovensko stran v koroškem plebiscitu in kasneje v evropskem komunističnem gibanju, zaradi česar je emigriral, večkrat pa je bil tudi zaprt. Temelj Prežihovega pripovednega sveta je posameznik kot del skupnosti, predvsem pa velja Prežih za pisatelja, ki je slovenskim bralcem odkril koroško pokrajino. Njegovi romani Požganica, Jamnica in Doberdob prikazujejo usode ljudi v času zgodovinskih premikov in predstavljajo spoj realističnega romana ter tradicije ljudskega pripovedništva.

Več o avtorju

Slovenski pisatelj, ki ga zaradi prevladujoče tematike kmečkega človeka oziroma proletariata uvrščajo v socialni realizem, je znan po svojih novelah, romanih in kratki prozi, le malokdo pa pozna celotno širino njegovega opusa. Pričujoči izbor kratke proze v branje ponuja manj znane ali nepoznane črtice in novele, ki odkrijejo Prežihovega Voranca v vsej njegovi širini: tu ne gre le za socialni realizem, veliko zgodb ima tematiko prve (Bajonetni napad, Dekle z mandolino) ali pa druge svetovne vojne (Stari grad, Koliko jih je danes), v nekaterih zgodbah pa zasledimo celo pravljične elemente (recimo Zgodba svete noči). Pijancem, vaškim čudakom in revnim kmetom se v zgodbah tako pridružijo tudi vojni ujetniki, partizani in Nemci. Premišljen izbor humornih, realističnih, krutih in liričnih zgodb. Daniela Preglau (Recenzija Bukla)