Lastno življenje, biografija Zofke Kveder, prikazuje, da ideje, stališča in boji zgodovinskih osebnosti nikoli ne umrejo, ampak živijo še danes. Manca G. Renko v svojem delu orisuje zgodovinski čas in položaj žensk na prehodu med 19. in 20. stoletjem. Zofka Kveder pooseblja boj za enakopravnost žensk in njihovo vključevanje v umetniško in javno življenje, hkrati pa knjiga pripoveduje tudi o njenem intimnem življenju. Pozornost mladih bralcev lovi z nenehnimi aktualizacijami in pogovornim tonom, s katerima gradi dinamiko dialoga, pogovora in razmisleka. Knjiga skuša vsaj delno zapolniti vrzel v izobraževalnem sistemu (in kanonu slovenske književnosti), iz katerega so ženske največkrat izločene ali pa v njem vsaj potisnjene ob rob, zaradi česar se mladi v času osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja z ženskimi umetnicami največkrat sploh ne morejo srečati. Ilustracije Samire Kentrić z vizualnimi elementi še nadgrajujejo in poglabljajo besedilno sporočilnost Lastnega življenja.

Preberi več

»Manca G. Renko v knjigi Lastno življenje: Srečanje z Zofko Kveder, ilustrirala jo je Samira Kentrić, poudarja, da se v zadnjem stoletju, kar zadeva enakopravnost spolov, ni veliko zares spremenilo. Tudi zato v predstavitev dela in življenja Kvedrove vseskozi umešča premisleke o ženskah v današnji družbi, saj se še vedno bojujejo, da bi bil njihov glas slišan in upoštevan.«
-(Mladina).

»Zagotovo bo prispevala k temu, da Zofkino življenje ne bo več samo pust biografski članek v leksikonu, temveč zanimiva človeška zgodba. «
-(Delo).

»Če nekoliko karikiram in ocenim zelo približno in grobo: če je bila ženska revna, je lahko opravljala težaška in umazana dela ter bila stroj za rojevanje, če pa je bila bogata, je lahko v strogo varovanem izumetničenem bidermajerskem salonu igrala klavir, prirejala bankete ter bila prav tako stroj za rojevanje. O javnem življenju, svobodi pa tudi volilni pravici v tistem času lahko govorimo le v izjemnih primerih. «
-(Manca G. Renko v intervjuju za Buklo).

Preberi več