Skip to content

Nebesna telesa

Avtor: Džoha Alharti

Prevod: Barbara Skubic

Del zbirke: Žepna Beletrina

Kategorija: Roman, Prevodno leposlovje, Fabula 2021


  • leto izida: 2021
  • št. str.: 234
  • isbn: 978-961-284-751-7
  • cena: 10,00 EUR
  • leto izida: 2021
  • št. str.: 193
  • isbn: 9789612847845
  • cena: 7,99 EUR
  • Možnost branja na mobilnih napravah ter e-bralnikih, več o tem si preberite tukaj.

O knjigi

Spoznamo tri sestre, ki živijo v omanski vasi: Majo, ki se poroči zato, da bi si zacelila strto srce; Asmo, ki se poroči zaradi občutka dolžnosti, in Havlo, ki se odloči zavrniti vse ponudbe zaradi moškega, ki ga ljubi in čaka, da se vrne iz Kanade, kamor je emigriral. Preko usode treh sester spremljamo hitro spreminjajočo se in razslojeno omansko družbo.

Nebesna telesa so prvi v arabščini napisan roman, ki je kdaj prejel mednarodno nagrado man booker, in prva knjiga omanske avtorice, ki je bila prevedena v angleščino – pa tudi v slovenščino.

Oglejte si Fabulino knjižno premiero (avtorski odziv ter prenos iz literarnega v gledališki in filmski medij Tilna Oblaka in Davida Champagna), ki smo jo pripravili v sodelovanju z revijo Adept in študenti Akademije za gledališče, radio, film in televizijo

Recenzije

»Nebesna telesa so zakladnica: zapleteno umerjen kaos družinskih orbit in konjunkcij ter gravitacijskega siljenja skrivnosti.«
-(The New York Times Book Review).

»Roman je čudovito plastenje tesnobe, ki izvira iz težišč in želja družine. Škoda bi ga bilo ne poznati. [...] Roman Džohe Alharti je vitalen, gibljiv in boleče večglasen. A se plasti med seboj ne sprijemajo kot gozdna pot v vlažni jeseni; odbirali bi jih lahko drugo od druge. Kot vinjete bi zmogle stati same zase. A v tem primeru Nebesna telesa ne bila zgodba neke družine v neki državi v nekem času in z neko bolečino. In če to ne bi bila zgodba družine, ne bi spoznali vse kompleksnosti procesov nekega posameznika, ki živi znotraj nje. Nebesna telesa so odmev samih sebe, so tradicija, postavljena v prostor modernosti, ki ji le stežka sledijo. «
-(Klara Širovnik, Večer).

»Religija, tradicija, država in narod, razredi in suženjstvo, razhajanje norm, arabski svet danes in predvsem različne oblike ljubezni. Teme se med seboj lepo dopolnjujejo in liki na dogodke realistično odreagirajo. To daje zgodbi še posebno pristnost in globino.«
-(Barbara Žvirc, Knjižni kažipot).

»Z njimi vstopimo v mikrokozmos kompleksne zgodovine in odnosov treh generacij družine iz fiktivnega podeželskega Alavafija, ki se nam fragmentirano in prepleteno odstirajo s perspektive izbranih oseb, od katerih ni nobena zares protagonist. ...  Džoha Alharti nakaže, da v (tradicionalni) družbi niso »žrtve« pritiskov in pričakovanj le ženske – te so v romanu močne, muhaste in samosvoje, od treh sester do sužnje Zarife in fatalne beduinke Nadžije oziroma Kamar, Lune – , temveč tudi moški.«
-(Nina Gostiša, Delo).

»V romanu, ki ga beremo tudi kot družinsko dramo, nato pa s plastmi filozofije, psihologije in poezije preide celo v epopejo, ki je – verjetno tudi zaradi odličnega prevoda Barbare Skubic, ki upošteva bogato literarno dediščino arabskega jezika, hkrati pa številne pesniške intervencije prežema z liriko in ohranja rime in kadence pregovorov – berljiva. Zaradi vsega prej naštetega pa zaznavamo tudi empatičen odnos pisateljice do lastnih junakov in junakinj. Ravno kombinacija širokega zamaha, hkrati pa radikalna negotovost glede jaza literarnih likov ustvarja tvarino romana, katerega virtuoznost se kaže v tem, da ko prezentira izgubo, morda celo uničenje, hkrati nekaj odpira in priklicuje v postajanje.«
-(Gabriela Babnik, AirBeletrina).

»Tri sestre, tri različne zgodbe, v katerih nastopa kopica drugih likov. Džoha Alharti je roman napisala z lahko roko, v njem ne analizira, ne sodi, samo rahločutno pripoveduje. V tem je odlika tega dela, ki se bere zelo tekoče, bralec, ki se samo malo poglobi v posamične zgodbe, ki sestavljajo ta omanski mozaik, pa z lahkoto odkrije zgodovinska in družbena ozadja.«
-(Breda Pahor, Primorski dnevnik).

O avtorju

Džoha Alharti (1978) je avtorica dveh zbirk kratke proze in treh romanov, med katerimi so največ mednarodne slave požela Nebesna telesa, za katera je leta 2019 prejela mednarodno nagrado man booker. V Edinburghu je doktorirala iz klasične arabske književnosti, danes pa je profesorica na Univerzi v Muškatu.

Več o avtorju