Skip to content

Opričnikov dan

Avtor: Vladimir Sorokin

Prevod: Andreja Kalc

Del zbirke: Žepna Beletrina

Kategorija: Roman, Prevodno leposlovje, Fabula 2021


  • leto izida: 2021
  • št. str.: 204
  • isbn: 978-961-284-754-8
  • cena: 10,00 EUR
  • leto izida: 2021
  • št. str.: 143
  • isbn: 9789612847883
  • cena: 7,99 EUR
  • Možnost branja na mobilnih napravah ter e-bralnikih, več o tem si preberite tukaj.

O knjigi

Dogajanje v Opričnikovem dnevu je postavljeno v Rusijo bližnje prihodnosti, v obdobje politične obnove, ko je ponovno vzpostavljena monarhija. Njeni stebri so: samoodločba, pravoslavje in tradicija. (Zveni znano?) Na Rdečem trgu sežigajo tuje potne liste in iz države izganjajo diplomate. Edina država, s katero Rusija ostaja v stiku, je Kitajska. Futuristična tehnologija se staplja z načini mučenja Ivana Groznega; svet se zdi kot grozljiva distopija, hkrati pa je bolj resničen kot kdajkoli. Dobrodošli v Rusiji leta 1927 – in pustite zunaj upanje vsi, ki vstopate. Roman velja za sodobno klasiko in je preveden v več kot trideset jezikov.

Oglejte si Fabulino knjižno premiero (avtorski odziv ter prenos iz literarnega v gledališki in filmski medij Ele Božič), ki smo jo pripravili v sodelovanju z revijo Adept in študenti Akademije za gledališče, radio, film in televizijo

Recenzije

»Sorokinove stvaritve so fantastično nenavadne in še preveč znane obenem. [...] Opričnikov dan se drži tradicije distopičnih klasikov, kot je Fahrenheit 451, hkrati pa zvesto sledi izročilu Dostojevskega, Tolstoja in drugih velikih ruskih pisateljev.«
-(Library Journal).

»Sorokin nas med vrsticami Opričnikovega dneva vsekozi izziva z resnimi etičnimi vprašanji.«
-(Goran Dekleva, Radio Prvi).

»Sorokina uvrščajo med konceptualiste, za katere je značilno, da prepoznavne, zaznamovane elemente (sovjetske) oblasti umeščajo v nove kontekste, ki jim pridajo drugačen, nepričakovan, »šokanten« pomen. Dvojna kodiranost je značilna tudi za Opričnikov dan: na površini ponuja kratkočasno, čeravno nasilno distopijo nam vse bližje prihodnosti, ob poznavanju konteksta pa postane ostra kritika Rusije, ki je kljub vstopu v novo tisočletje še vedno globoko v srednjem veku - politično, družbeno, umetnostno (pripoved se obregne tudi ob sodobno rusko književnost).«
-(Ana Geršak, Dnevnik).

»Petnajst let po izidu je Opričnikov dan bolj realna in skrb vzbujajoča vizija prihodnosti kot kdaj prej. ... Opričnikov dan je že na jezikovni ravni ter zaradi barvitosti in živosti literarnega sveta prvovrstna bralska poslastica.«
-(Mirt Bezlaj, Delo).

»Opričnikov dan v za Sorokina značilno sočnem, s slengom prepojenem, mestoma tudi arhaičnem jeziku slika sprevrženo podobo privilegirane elite, ki brez strahu pred pregonom posiljuje, zažiga knjige in se udeležuje ritualnih seans. Svetost Rusije je treba obvarovati za vsako ceno. ... Roman je prevladujočim grotesknim motivom navkljub zelo natančen v artikuliranju opričnikovih prepričanj: teror vojščakov je inherentno domoljuben, s svojimi dejanji branijo tako imenovane nacionalne interese; Rusijo ljubijo brezpogojno in v enaki meri kot skrajneži po svetu v imenu domoljubja obravnavajo ugrabljena in podjarmljena okolja. «
-(Simon Popek, Ars).

»Opričnikov dan ponuja vpogled v misli osebe, čigar dejanja zahajajo v strašljive skrajnosti, ki neizpodbitno nasprotujejo človečnosti – in vendar je hkrati preprosto človeški: sanja, godrnja, jé, poželi si, občuduje, zasmehuje, ponižuje, deli, izpolnjuje, potrjuje, nasprotuje, občuti strah in spoštovanje, sega po mavricah in lovi belega konja. Komjaga je človeški po človečnosti svojega avtorja, ki mu tudi v tesnobni atmosferi temačne distopije ne zmanjka smisla za humor in tako le-to obda z obstretom satire.«
-(Ana Obreza, AirBeletrina).

O avtorju

Vladimir Sorokin (1955) je eden najboljših in najprepoznavnejših sodobnih ruskih pisateljev. Postmodernistično fikcijo v svojih delih prepleta z elementi distopije, satire in sovjetskih motivov. Prejel je vse najpomembnejše ruske literarne nagrade, med drugim pa je bil tudi finalist za mednarodno nagrado man booker.

Več o avtorju