Skip to content

Pastorek

Življenje na hudičevi zemlji 1987-1990

Avtor: Jurij Hudolin


  • leto izida: 2008
  • št. str.: 243
  • isbn: 9789612421526
  • cena: 5,00 EUR
  • leto izida: 2008
  • št. str.: 243
  • isbn: 9789612424114
  • cena: 9,99 EUR
  • Možnost branja na mobilnih napravah ter e-bralnikih, več o tem si preberite tukaj.

O knjigi

Roman Pastorek je zgodba o skrajno mučnem odraščanju ob apatični materi, odsotnem očetu in predvsem povsem vase zaverovanem, brutalnem očimu. Hudolinova zgodba o nasilju v družini je srhljivo realistična za to, ker se avtor ne izogne kompleksnosti doživljanja trpinčenega otroka, njegovemu strahu in sovraštvu do očima na eni in fascinacijo nad njegovo močjo na drugi strani. Ob intimni zgodbi neke nesrečne družine pa imamo opraviti tudi s socialnim komentarjem. V očimu, ki sam zase največkrat pravi, da je preprosto Lastnik – gostilne, parcel, ljudi, sveta, besed –, prepoznavamo tipičnega tranzicijskega povzpetnika. Pa čeprav se zgodba dogaja v času, ki se ga bolj spominjamo po družbenem vrenju, s katerim ima Hudolinov roman opraviti le toliko, kolikor kaže na tisto mentaliteto, ki je bila tedaj – konec osemdesetih – šele v porajanju, a trdno odločena, da zavlada novemu družbenemu redu. Pastorek je sočna pripoved o intimni in družbeni tragediji, ki ji prav iskrivost vceplja vitalistično upanje.

Recenzije

»Hudolinov drugi roman je pretresljiva podoba odraščanja mladega Benjamina, ki se po ločitvi od očeta z mamo Ingrid preseli k njenemu ljubimcu in zverinskemu očimu Lorisu Čivitiku na Hrvaško v Panule. Tam ima objestnež donosno gostišče in ogromno posestvo, na katerem nečloveško izkorišča vsakogar, ki mu prekriža pot. A čeprav je uničevalec Loris »lastnik vseh besed«, avtor mlademu protagonistu lucidno razpre pogled in nakaže rešitev, ki jo prinaša branje in razumevanje najrazličnejših od očeta podarjenih knjig, ob katerih vsaj za trenutek pozabi na strah in neizmerno trpljenje. Eva Vrbnjak«

O avtorju

Jurij Hudolin (1973) je slovenski pesnik, pisatelj, kritik, kolumnist in prevajalec, ki je na Filozofski fakulteti v Ljubljani študiral primerjalno jezikoslovje. Od leta 1995 je svobodni književnik; piše poezijo, prozo, scenarije in kolumne. Bil je urednik literarne revije Apokalipsa, nekaj časa je bil tudi glavni urednik založbe VBZ. Njegova dela so bila prevedena v hrvaški, srbski, makedonski, češki in angleški jezik, revijalno v več kot trideset jezikov.

Prevaja iz hrvaškega, srbskega in bosanskega jezika; doslej je prevedel več kot 25 knjig, na primer dela Miljenka Jergovića, Draga Glamuzine, Igorja Štiksa, Zorana Ferića, Branka Čegeca, Mileta Stojića, Jasmina Imamovića, Pavleta Goranovića, Lucije Stamač, Sima Mraovića, Roberta Perišića, Miroslava Mičanovića, Krešimirja Bagića in druge.

Več o avtorju