Ni na voljo

Poetika

Aristoteles

Prelistaj knjigo

Zbirka:: Koda
Prevod:: Kajetan Gantar
Kategoriji:: Humanistika in družboslovje

Slovenski knjižni sejem
Ocena bralcev:

Trda vezava razprodano

Leto izida

2012

Št. strani

237

ISBN

978-961-242-483-1

29,00 €
E-knjiga

Leto izida

2012

Št. strani

237

ISBN

978-961-242-680-4

12,99 €

Filozof Aristotel (384–322 pr. n. š.) je epohalna osebnost takšnega formata, da bi kateremukoli njegovemu delu težko odrekali velik pomen za znanost in kulturo. Gotovo pa so nekatera njegova dela še posebno izjemna. Eno od njih je Poetika, delo s področja filozofske estetike in teorije umetnosti, za katero smemo trditi, da je najpomembnejše tovrstno besedilo v zgodovini človeške misli sploh. Aristotel v njem obravnava predvsem dve umetniški obliki: tragedijo in epiko, pri čemer večji del razprave nameni prvi. Skozi premislek o njiju se srečujemo z osrednjimi kategorijami in topikami zahodne misli o umetnosti: »posnemanjem«, katarzo (»očiščenjem«), diferenciacijo literarnih zvrsti, razmerjem med umetnostjo in zgodovino … Aristoteles je s svojimi pogledi iz Poetike neizmerno vplival na prihodnje čase vse do današnjih dni. Naša izdaja je ponatis druge, dopolnjene izdaje prevoda Poetike izpod peresa akademika prof. dr. Kajetana Gantarja (Cankarjeva založba, 1982). Ponatisnili smo tudi njegov uvod in bogate opombe. Gantar v uvodu s suvereno jasnostjo erudita umesti Aristotelovo Poetiko v zgodovino in poda zanesljivo informacijo o najpomembnejših tolmačenjih Aristotelove estetike (npr. pojma katarze). Obenem bralca jedrnato informira o Aristotelovi kritiki Platona in o vse prej kot zanemarljivem vplivu Aristotela na slovensko estetiško oziroma kritiško misel. Novi izdaji smo dodali še slovarček s pojasnitvijo pomembnejših izrazov iz izvirnega besedila. Poetika je zaradi svojega bogastva zamisli in temeljnega mesta v zgodovini kulture delo, ki ne sodi zgolj na polico vsakega humanista in družboslovca, ampak k lektiri vsakega duhovno ozaveščenega posameznika. Je eden od neizčrpnih in nepresegljivih virov zahodne in svetovne kulture, h katerim se hote ali po nuji vedno znova vračamo, vsaka epoha in generacija po svoje.

Aristoteles (384–322 pr. n. š., Stagira, Grčija) je bil grški filozof, Platonov učenec in učitelj Aleksandra Velikega. Skupaj s Platonom in Sokratom je tvorec podlage, na kateri temelji sodobna zahodna filozofija.

Več o avtorju

Končno se po dolgem času na knjižne police vrača Aristotelova Poetika, ki še danes razvnema kritična razmišljanja, bodisi kot izhodišče teoretskih iskanj, bodisi kot polemičen izziv. Ni naključje, da je imela tako velik vpliv na umetniško ustvarjalnost in literarno kritiko poznejših stoletij, saj skozi vso sodobno zgodovino ostaja dragocen instrument za prve stopnje kritične analize in nekakšno skupno merilo evropske poezije, ki ga ni ovrgel niti napredek sodobne literarne znanosti. Z delom je Aristotel skušal dokazati eksistenčno upravičenost poezije (saj je v njej točko za točko ovrgel Platonove obtožbe zoper njo) in z ostroumno filozofsko analizo utemeljil njeno poslanstvo. Uvod k delu je napisal prevajalec Kajetan Gantar, ki poleg njegove analize prinaša tudi pregleda vpliv Poetike od antike in srednjega veka, do poznejših stoletij ter potem tudi vpliva na slovensko literarno kritiko. Samo Rugelj

Beletrina Digital

Kjer se pisava, zvok, slika in misel združijo v edinstveno multimedijsko izkušnjo.

Preizkušajte 14 dni brezplačno!