Skip to content

Svastika na pokopališkem zidu

Poročilo o hitlerizmu v širši okolici Maribora v tridesetih letih 20. stoletja

Avtor: Mateja Ratej


  • leto izida: 2021
  • št. str.: 240
  • isbn: 978-961-284-760-9
  • cena: 24,00 EUR
  • leto izida: 2021
  • št. str.: 170
  • isbn: 9789612847814
  • cena: 17,99 EUR
  • Možnost branja na mobilnih napravah ter e-bralnikih, več o tem si preberite tukaj.

O knjigi

Hitlerizem slovenskega prebivalstva na Štajerskem se je kazal v simpatiziranju z nacističnim redom v javnosti, pomenil je privid boljšega življenja v nemški državi pod Hitlerjem. Ko so se pričeli mariborski Nemci v tridesetih letih 20. stoletja obračati k nacizmu, so jim zaradi lojalnosti, ekonomske odvisnosti in v upanju po večji blaginji sledili mnogi njihovi slovenski delavci in uslužbenci.

Primere suma širjenja hitlerjevske propagande v omenjenem obdobju je mogoče spremljati v kazenskih spisih okrožnega sodišča v Mariboru, saj je bil hitlerizem v Kraljevini Jugoslaviji prepovedana politična dejavnost in ga je obravnavalo posebno Državno sodišče za zaščito države v Beogradu. V teh kazenskih spisih, katerih del razkriva Mateja Ratej v svoji knjigi, lahko zelo natančno razberemo, kako so popreproščene krilatice o boljšem življenju pod Hitlerjem s sposobnostjo pronicanja v mnogotere komunikacijske položaje ustvarjale specifično družbeno klimo postopnega naraščanja napetosti v desetletju pred nastopom velikanskega družbenega kolapsa.

Predgovor h knjigi je napisal Tone Partljič.

Recenzije

»Tako se ob pisanju Mateje Ratej bolj kot ob knjigah mnogih drugih zgodovinarjev zavem, da so bili posredno zgodovina vsi ljudje, tudi ti okoli mene, ljudje z imeni in priimki, posamezniki, od katerih je bil vsak zase poseben in izviren zagledanec v Hitlerja, z lastnimi razlogi in lastno zaslepljenostjo.«
-(Tone Partljič v predgovoru).

»Evropske politične silnice so v Mariboru ustvarile okoliščine, v katerih so se ljudje razdelili na tiste, ki so leta 1941 nemško okupacijo pričakali z navdušenjem, in druge, ki so bili izgnani ali pa so v hudih preizkušnjah organizirali odpor. Avtorica pripoveduje o ljudeh, ki so najprej pozdravili anšlus, nato pa še okupatorje. Mučno poglavje hitlerizma v širši okolici Maribora v tridesetih letih 20. stoletja osvetljuje kot zgodovinarka in premišljujoča povezovalka stvarnosti, ki suhoparna zgodovinska dejstva obkroža z družbenim kon­tekstom.«
-(Maja Črepinšek, Bukla).

»In Ratejeva nedvomno ima pozorno oko. Ob kazenskih spisih postreže tudi z biografskimi podatki in nekaterimi ozadji, s čimer dobi knjiga status celovite študije, po kateri si lahko bralec sam ustvari vtis o tem precej bizarnem fenomenu. [...] Nedvomno še ena zanimiva študija Mateje Ratej, ki ponuja vpogled v različna idejna in mentalna stanja posameznikov. Kljub časovni distanci se zdijo ugotovitve pravzaprav aktualne tudi danes ...«
-(Peter Rak, Delo).

»Ob mojstrskem tkanju zgodb ter popisovanju življenj njihovih protagonistov in protagonistk iz posameznih kazenskih spisov pa njeno pisanje zaznamujejo predvsem strokovnost, senzibilnost in empatija. ... Mateja Ratej tudi dokazuje, da so kazenski spisi izredno prepričljiv vir za zgodovino mentalitete, mikrozgodovinski pristop pa omogoča podrobno obravnavo na videz nepomembnih dogodkov, osebnih patologij posameznikov in posameznic, medtem ko se, kot zapiše, skoznje zrcalijo spremenjene družbene, socialne, politične itd. razmere, v okviru katerih zaživijo predstavni svetovi in miselni sistemi hitlerjanskega Maribora ter njegovega zaledja.«
-(Gregor Inkret, AirBeletrina).

»Mateja Ratej pripoveduje na meji med literaturo in zgodovinopisjem in tako ob suhoparnih dejstvih oživijo zgodbe in z nevsiljivim avtorskim pogledom dopolnjena zgodovina Štajerskega prostora.«
-(TV Slovenija 1).

O avtorju

Zgodovinarka Mateja Ratej (1974, Maribor), zaposlena na Inštitutu za kulturno zgodovino ZRC SAZU, je urednica Biografskih študij v okviru zbirke Življenja in dela, področna urednica pri Novem Slovenskem biografskem leksikonu, članica založniškega sveta Založbe ZRC in avtorica več znanstvenih monografij. Posveča se proučevanju mentalitet v času med svetovnima vojnama. V mikro- in kulturnozgodovinskih študijah obenem raziskuje biografije nekdanjih bolj ali manj anonimnih posameznikov, saj je šele skozi njihova življenja mogoče uzreti prepričljiv približek dobe.

 

Več o avtorju

Druge knjige tega avtorja