Skip to content

Svastika na pokopališkem zidu

Poročilo o hitlerizmu v širši okolici Maribora v tridesetih letih 20. stoletja

Avtor: Mateja Ratej


  • leto izida: 2021
  • št. str.: 240
  • isbn: 978-961-284-760-9
  • cena: 24,00 EUR

O knjigi

Hitlerizem slovenskega prebivalstva na Štajerskem se je kazal v simpatiziranju z nacističnim redom v javnosti, pomenil je privid boljšega življenja v nemški državi pod Hitlerjem. Ko so se pričeli mariborski Nemci v tridesetih letih 20. stoletja obračati k nacizmu, so jim zaradi lojalnosti, ekonomske odvisnosti in v upanju po večji blaginji sledili mnogi njihovi slovenski delavci in uslužbenci.

Primere suma širjenja hitlerjevske propagande v omenjenem obdobju je mogoče spremljati v kazenskih spisih okrožnega sodišča v Mariboru, saj je bil hitlerizem v Kraljevini Jugoslaviji prepovedana politična dejavnost in ga je obravnavalo posebno Državno sodišče za zaščito države v Beogradu. V teh kazenskih spisih, katerih del razkriva Mateja Ratej v svoji knjigi, lahko zelo natančno razberemo, kako so popreproščene krilatice o boljšem življenju pod Hitlerjem s sposobnostjo pronicanja v mnogotere komunikacijske položaje ustvarjale specifično družbeno klimo postopnega naraščanja napetosti v desetletju pred nastopom velikanskega družbenega kolapsa.

Predgovor h knjigi je napisal Tone Partljič.

Recenzije

»»Ali vas ni sram, naš kruh jeste, pa rišete kljukaste križe.««
-(iz knjige).

»Tako se ob pisanju Mateje Ratej bolj kot ob knjigah mnogih drugih zgodovinarjev zavem, da so bili posredno zgodovina vsi ljudje, tudi ti okoli mene, ljudje z imeni in priimki, posamezniki, od katerih je bil vsak zase poseben in izviren zagledanec v Hitlerja, z lastnimi razlogi in lastno zaslepljenostjo.«
-(Tone Partljič v predgovoru).

»Evropske politične silnice so v Mariboru ustvarile okoliščine, v katerih so se ljudje razdelili na tiste, ki so leta 1941 nemško okupacijo pričakali z navdušenjem, in druge, ki so bili izgnani ali pa so v hudih preizkušnjah organizirali odpor. Avtorica pripoveduje o ljudeh, ki so najprej pozdravili anšlus, nato pa še okupatorje. Mučno poglavje hitlerizma v širši okolici Maribora v tridesetih letih 20. stoletja osvetljuje kot zgodovinarka in premišljujoča povezovalka stvarnosti, ki suhoparna zgodovinska dejstva obkroža z družbenim kon­tekstom.«
-(Maja Črepinšek, Bukla).

O avtorju

Zgodovinarka Mateja Ratej (1974, Maribor), zaposlena na Inštitutu za kulturno zgodovino ZRC SAZU, je urednica Biografskih študij v okviru zbirke Življenja in dela, področna urednica pri Novem Slovenskem biografskem leksikonu, članica založniškega sveta Založbe ZRC in avtorica več znanstvenih monografij. Posveča se proučevanju mentalitet v času med svetovnima vojnama. V mikro- in kulturnozgodovinskih študijah obenem raziskuje biografije nekdanjih bolj ali manj anonimnih posameznikov, saj je šele skozi njihova življenja mogoče uzreti prepričljiv približek dobe.

 

Več o avtorju

Druge knjige tega avtorja