Skip to content

Svet gre naprej

Avtor: László Krasznahorkai

Prevod: Marjanca Mihelič

Del zbirke: Beletrina

Kategorija: Prevodno leposlovje, Slovenski knjižni sejem


  • leto izida: 2020
  • št. str.: 372
  • isbn: 978-961-284-638-1
  • cena: 27,00 EUR
  • cena s popustom: 19,00 EUR
  • leto izida: 2020
  • št. str.: 370
  • isbn: 9789612847173
  • cena: 19,99 EUR
  • Možnost branja na mobilnih napravah ter e-bralnikih, več o tem si preberite tukaj.

O knjigi

Madžarski pisatelj in scenarist Lászlo Krasznahorkai, ki je znan po svojih zahtevnih, temačnih in pogosto postmodernistično obarvanih delih, je pri nas najbolj poznan po romanu Sátántangó, ki ga je v monumentalni, skoraj osemurni celovečerec adaptiral madžarski režiser Béla Tarr. Krasznahorkai, za svoj opus nagrajen tudi z nagrado vilenica (2014) in mednarodnim bookerjem (2015), se tokrat v prevodu Marjance Mihelič, ki je zanj prejela Sovretovo nagrado 2021, predstavlja s svojo najnovejšo zbirko kratke proze, naslovljeno Svet gre naprej, ki je bila prav tako nominirana za mednarodnega bookerja. Filozofsko navdahnjena zbirka se ukvarja z liki, ki so na različne načine potisnjeni do roba sveta. Zgodbe se pnejo v dolgih stavkih, ki so za avtorja značilni in so ga skozi opus že uveljavili kot kultno literarno figuro, nenavadna knjiga pa izrisuje nedoumljivo zapletenost sveta, ki jo lahko malo razgrnemo le skozi pripoved.

Recenzije

»Veličastna zbirka zgodb sodobnega madžarskega mojstra apokalipse.«
-(Susan Sontag).

»Drži, na literarne konvencije se Krasznahorkai enostavno požvižga. Krasznahorkaijevi osamljeni junaki tavajo od starodavnega do sodobnega sveta, od Kijeva do New Yorka in od Indije do Šanghaja. Zgodbe govorijo o otožnosti, uporu, lastnini.«
-(Simon Popek, MMC RTV SLO).

»Svet gre naprej je knjiga, ki jo je treba nenehno jemati v roke, ker so v njej modrost, uvid in paradoks popolnoma skladni s slogovno briljanco in ker ta mračni Madžar v vsej svoji temačni melanholiji nekje skriva tudi svojevrsten humor človeka po koncu iluzij.«
-(Tanja Lesničar- Pučko, Dnevnik).

»Ker je zbirka kratke proze, Svet gre naprej ni monolitna knjiga, zgodbe in sklope zgodb ločujejo raznolični pripovedni prijemi, vendar pa ohranja Krasznahorkaijeva pisava tudi v bolj miniaturnih dimenzijah monumentalni pečat. Tudi če ne gre za pravoveren tok zavesti brez zaključnih interpunkcij, za neskončne stavke brez upanja konca, tudi kadar je tekst (bolj ali manj) klasično razčlenjen, ostaja razpoznavno bralcu neprijazen. Nobenih olajšav ne ponuja, komaj kak zgodbarski oprimek, ki se ne bi sproti krušil, ampak kdor bo vztrajal na poti, bo na koncu bogatejši za podobe, vizije, uvide v ponavljajočo se nemoč, stalno spodletelost, v apokalipso, ampak na trenutke tudi lepoto sredi nje oziroma onkraj nje.«
-(Petra Vidali, Večer).

»... madžarski književnik je po vsem sodeč res eden največjih živečih pisateljev. In to ne le v srednji Evropi, ampak najbrž kar na svetu.«
-(Goran Dekleva, Radio Prvi).

»Neskončni miselni meandri, ujeti v dolge stavke, narekujejo počasen bralni tempo. In vendar je to, kot se reče, aktualna knjiga, ki skuša na svoj način govoriti o krizi. Gre za slovesno poslavljanje od sveta, ki je že davno izginil, za ubesedovanje krize zavedanja in nezmožnosti, da bi se v tem oprijeli česar koli drugega, razen neskončno trajajoče zdajšnjosti. Kot glas generacije v poslavljanju je to tudi nagovor naslednjim generacijam, poskus predaje spominskih delčkov raztreščenih subjektov in razdrobljenih vtisov dolgega dvajsetega stoletja, ki bo zdaj v novem tisočletju potrebovalo nov jezikovni izraz. Svet gre naprej – Krasznahorkai ostaja.«
-(Ana Geršak, Ars).

»Svet gre naprej je, vsaj dokler se ne privadimo sloga, naporno branje, ki pa z brezkompromisnostjo, z odpovedjo naraciji in smislu, vrne in celo na(d)gradi večino bralne investicije.«
-(Matej Bogataj, Mladina).

O avtorju

László Krasznahorkai (1954) se vse od zaključka univerzitetnega študija preživlja kot svobodni pisatelj. Že njegov prvenec Satanov tango je doživel velik uspeh in ga postavil v ospredje sodobne madžarske književnosti. Po padcu vzhodnega bloka je bil veliko v tujini. V svojih romanih prikazuje bedo apokaliptičnih vizij, manipulacijo samooklicanih vodij, razgalja nadutost oblastnikov, brezizhodnost, izgubljenost in krhkost človeka v zapletenem, njemu nedoumljivem svetu. Pomembnost njegovih del so prepoznali tudi na tujem.

Znani madžarski režiser Béla Tarr že od leta 1985 ustvarja filme skoraj izključno po njegovih literarnih predlogah (Satanov tango in Werckmeisterjeve harmonije). Njun skupni projekt je bil tudi film Torinski konj (2011), ki je bil na Berlinskem filmskem festivalu nagrajen s srebrnim medvedom in nagrado filmskih kritikov. László Krasznahorkai je za svoje delo prejel številne nagrade, med drugim nagrado Lajosa Kossutha, najpomembnejšo madžarsko državno nagrado za književnost, in nemško nagrado za književnost Brücke-Berlin (2010). V zadnjih nekaj letih je bil trikrat nominiran za Nobelovo nagrado za književnost. Leta 2012 je prejel nagrado Prima Primissima, dve leti pozneje veliko nagrado Vilenice in ameriško nagrado za književnost, in sicer za življenjski prispevek k svetovni književnosti. Leta 2015 je kot prvi Madžar prejel prestižno Bookerjevo nagrado.

Več o avtorju