Preskoči na vsebino

Umetnina

Avtor: Emile Zola

Prevod: Jaroslav Skrušny

Del zbirke: Beletrina


  • leto izida: 2017
  • št. str.: 562
  • isbn: 9789612842918
  • cena: 29,00 EUR

O knjigi

Émile Zola je konec šestdesetih let 19. stoletja zasnoval ciklus tedaj desetih romanov, v katerih naj bi družbo predstavljali štirje svetovi: prostitutke, morilci, duhovniki in umetniki. Nekaj let pozneje je že izoblikoval glavnega junaka umetniškega romana, ki ga je v svojih zapiskih označil takole: »Claude Lantier, rojen leta 1842, mešanica, spojitev, materina moralna in telesna prevlada, dedna nevroza, ki se obrne v genialnost. Slikar. Marsikaj pri Claudu spominja na Paula Cézanna, marsikaj pri Claudovem prijatelju Sandozu pa na samega Zolaja – Umetnina je izjemen roman s ključem, v katerem se z izmišljenimi imeni in v spremenjenih okoliščinah pojavljajo resnične osebe in dogodki. Ob tem Umetnina prinaša tudi vpogled v odnose med umetniki, umetniki in njihovimi deli ter odnose umetnikov do priznanj in prepoznanj njihovih stvaritev v širših krogih, za katere se zdi, da so se do danes le malo spremenili.

Recenzije

»Émile Zola (1840–1902) je francoski klasik, eden najvidnejših literatov 19. stoletja, utemeljitelj eksperimentalnega romana in eden najvid­nejših naturalistov (klasično delo v tem pripovednem slogu je njegov Germinal, kjer spremljamo grozljive delovne razmere v francoskih rud­nikih). Kot literarni ustvarjalec si je zadal nekaj ambicioznih knjižnih projektov, denimo tetralogijo štirje evangeliji, trilogijo tri mesta (Rim, Pariz in Lurd, ki so vsi prevedeni) in seveda megalomanski cikel dvajsetih romanov o Rougon-Macquartovih, večgeneracijsko zgodbo neke družine, skozi katero je predstavil francosko družbo »v času drugega cesarstva«. Zolaja so v slovenščino večinoma prevajali v petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja, ko smo dobili tudi več kot polovico cikla Rougon-Macquartovih, kasneje pa so večinoma izhajali ponatisi, tako da se je zdelo, da je njegova aktualnost opešala. Zato je prevod Umetnine, 14. romana cikla, ki je izšel leta 1886, samo leto dni po Germinalu, prijetna obogatitev naše knjiž­ne ponudbe, ki bo morda obudila tudi zanimanje za tega velikega francoskega avtorja. Umetnina je roman o umetnosti in ustvarjanju, v katerem ima »glavno vlogo« slikar Claude Lantier, ki ga je Zola zasnoval po francoskih impresionistih tistega časa (kot resnični lik je najpogosteje omenjan Paul Cézanne, nekateri pa menijo, da gre za Édouarda Maneta ali Clauda Moneta), ki se skuša prebiti s svojim slikanjem, pri katerem ga podpirata, a tudi kritizirata pisatelj Pierre Sandoz (v katerega naj bi Zola naselil kar samega sebe) in arhitekt Louis Dubuche. Claude se želi s svojim ustvarjanjem odmakniti od uveljavljene slikarske paradigme tedanjega časa, kot se za tovrstne romane spodobi, pa v njegovo življenje že povsem na začetku in po naključju, a dovolj neposredno vstopi Christine Hallegrain, simpatično dekle s podeželja, v kateri Claude prepozna žensko za svoj model. Christine tako hipoma spodbudi njegovo ustvarjanje, kasneje pa postane njegova žena, s katero dobita tudi sina. Zola vešče krmari usodo svojega slikarja, ki ga na eni strani poganja želja po stvaritvi ultimativne umetnine, s katero bi se proslavil tudi na vsakoletnem Salonu, na drugi pa vse bolj tragična usoda umetnika, ki pada pod težo lastnih pričakovanj, notranje nestabilnosti in negotovosti. Klasična mojstrovina. (Samo Rugelj, Bukla 137)«

O avtorju

Émile Zola (1840 – 1902, Pariz, Francija) je eden najpomembnejših predstavnikov francoske književnosti 19. stoletja. Z znamenitim romanesknim ciklom Rougon-Macquartovi, v katerega sodi tudi roman Umetnina, je Zola v drugi polovici 19. stoletja utemeljil novo smer v romanopisju – naturalistični roman.

Več o avtorju