Preskoči na vsebino

Vrvohodec

Avtor: Jurij Hudolin

Del zbirke: Beletrina

Kategorija: Slovensko leposlovje, Roman


  • leto izida: 2011
  • št. str.: 217
  • isbn: 9789612423469
  • cena: 25,00 EUR
  • leto izida: 2011
  • št. str.: 217
  • isbn: 9789612424503
  • cena: 9,99 EUR
  • Možnost branja na mobilnih napravah ter e-bralnikih, več o tem si preberite tukaj.

O knjigi

Vrvohodec prikazuje svet Franka Konečnika, »čašičarja« in »lažnivca non plus ultra«; ta ima okoli sebe podobne družbene izobčence in iztirjence, kot je sam, vsi se zatekajo v umišljeni boljši svet, ki pa ga v resnici ni mogoče doseči z delom in znanjem, temveč zgolj z drogami vseh vrst ali nezakonitimi dejanji, od kraje do goljufanja, od ustrahovanja do umorov. Tako se znajdejo v Kazensko-poboljševalnem domu Molotovka v Rovtah, kjer pa se pokaže, da je svet znotraj in zunaj zapora strukturiran podobno; celotna Slovenija, tako urbana kot ruralna, je zapor. Tudi vsi udeleženci Hudolinove pripovedi so zaporniki znotraj ali zunaj zidov Molotovke. Hudolinov svet je torej, svet izobčencev in obstrancev, svet ponižanih in razžaljenih, svet mafijskega nasilja in nezakonite moči; je zaporniška gostilna, nabasana z »bifeproletariatom«, ki nenehno skovika, kvaka, kokodaka in pizdaka svoje življenjske modrosti »lokalnih intelektualcev« provincialne regije.

Recenzije

»Ste že slišali za Frana Konečnika? Za veliko pijanduro, gostilniškega filozofa ter šefa prevzgojnega centra Molotovka? Za podeželskega jugo bonda! (Biblos)«

O avtorju

Jurij Hudolin se je rodil leta 1973 v Ljubljani, kjer je tudi maturiral in na Filozofski fakulteti v Ljubljani študiral primerjalno jezikoslovje. Od leta 1995 je svobodni književnik; piše poezijo, prozo, scenarije in kolumne. Bil je urednik literarne revije Apokalipsa, nekaj časa je bil tudi glavni urednik založbe VBZ. Objavil je več pesniških zbirk in proznih del, leta 1991 je prejel Grumovo nagrado, leta 2006 je bil nominiran za čašo nesmrtnosti, leta 2013 za Veronikino nagrado in leta 2014 za kresnika. Njegova dela so bila prevedena v hrvaški, srbski, makedonski, češki in angleški jezik, revijalno v več kot trideset jezikov.

Prevaja iz hrvaškega, srbskega in bosanskega jezika; doslej je prevedel več kot 25 knjig, na primer dela Miljenka Jergovića, Draga Glamuzine, Igorja Štiksa, Zorana Ferića, Branka Čegeca, Mileta Stojića, Jasmina Imamovića, Pavleta Goranovića, Lucije Stamač, Sima Mraovića, Roberta Perišića, Miroslava Mičanovića, Krešimirja Bagića in druge.

Več o avtorju