Nagrada za knjigo leta se podeljuje že od leta 1972, zanjo pa se lahko potegujejo knjige založnikov in avtorjev iz Republike Slovenije pa tudi dela slovenskih avtorjev v slovenskem jeziku, ki so bila izdana v tujini. Tričlanska žirija je letos nominirala deset knjig, ki so bile izdane v razpisnem obdobju, nagrado pa se podeli tako na osnovi strokovnega mnenja, kot tudi glasovanja, ki poteka na samem sejmu z glasovnicami, ki se jih prejme na vhodu, kot tudi na spletu (povezava do spletne glasovnice).
Letos lahko glasujete kar za dve knjigi, ki sta izšli pri naši založbi - za Na kraju zapisano Aleša Štegra in Čas prebujenja Tomaža Brejca.
Aleš Šteger je potoval po svetu in vsakič opravil isto nalogo: brez priprav in kasnejših popravkov v dvanajstih urah pisati in fotografirati. Besedila – lahko bi jim rekli tudi »poetopisi« – nas popeljejo v naslednje pesniško občutene in motrene kraje: Ljubljana (Slovenija), Minamisōma (Japonska), Ciudád de México (Mehika), Beograd (Srbija), Koči (Indija), Solovki (Rusija), Šanghaj (Kitajska), Bautzen/Budyšin (Nemčija), Santiago de Compostela (Španija), Magellanov preliv (Čile), Hargeisa (Somaliland) in White Sands (ZDA). Avtor pojasnjuje: »Na kraju zapisano je potovanje okoli sedanjosti v dvanajstih svetovih. Vsako od dvanajstih besedil je svoj svet, odpira različna, sebi lastna vprašanja. So poskusi biti čim bolj živ v jeziku v nepredvidljivih okoliščinah. Fotografije in besedila zato niso ne poročila ne reportaže, ampak v mojih očeh sporočila iz zaslutenega in doživetega in zato, upam, tudi bralcem živi organizmi iz besed.«
Tomaž Brejc je eden najvidnejših slovenskih umetnostnih zgodovinarjev, odličen poznavalec moderne in sodobne umetnosti, avtor številnih monografij in univerzitetni predavatelj je v svoji knjigi Čas prebujenja: Slovenska umetnost 1880–1918 prvič predstavil sintetičen pregleda slovenske umetnosti. Gre za obdobje slovenske umetnosti v turbulentnem času med letom 1800 in koncem prve svetovne vojne, torej za čas predmodernizma. Knjiga v treh velikih poglavjih esejistično razloži razvoj slovenskega likovnega modernizma od alegoričnega realizma bratov Šubic do Jakopičevega barvnega izraza. Knjiga obravnava vse umetniške discipline ter prinaša nove poglede na umetniško ustvarjanje ob vstopu v 20. stoletje. Delo ponuja širšo sliko takratne družbe in združuje avtorjev osebni, likovni in simbolni pogled na slovensko umetnost. Bogati jo tudi več kot 350 domačih in tujih reprodukcij.
