Včasih se v najtežjih trenutkih v življenju stkejo najtesnejše vezi. To zagotovo potrjuje pretresljiva zgodba Doris Kukovičič, avtorice dela Pisma Maticu, iskrenega, pogumnega in presunljivega dela o izgubi, ki hkrati slavi ljubezen in voljo do življenja. Boj avtoričinega sina Matica z boleznijo je pomenil svojevrsten boj tudi zanjo, boj, ki se je nadaljeval tudi po kruti prerani izgubi otroka. V knjigi ne boste le brali Dorisinih pisem, ampak skoznje čutili tudi nadvse tesno povezanost matere in sina. "Zdaj, ko sem sklenila ta krog, sem spoznala, da je žalovanje potovanje. Ni cilj," je zapisala v knjigi. Poudarila je, da je vsak proces žalovanja individualen ter da si želi, da bi se o bolečini več pogovarjali. Naučila se je tudi, da je neskončna bolečina prisotna zaradi neskončne ljubezni.
Na njenem potovanju sprejemanja, ki se je zagotovo začelo že pred izgubo, s samo težko boleznijo, pa se je vzpostavila posebna povezanost tudi z osebjem Pediatrične klinike v Ljubljani, kjer se je sin zdravil. Zaupanje je ključno, saj strokovnjakom v roke prepuščaš življenje svojega otroka. Hemato-onkološkemu oddelku se je Doris Kukovičič v zahvalo za neizmeren trud, predanost in ljubezen do otrok, ki jih zdravijo, odločila podariti pet izvodov svoje knjige z osebnim posvetilom, pri čemer jo je založba Beletrina podprla.
Avtorica knjige Doris Kukovičič si je ob podpori Branke Fišer, urednice zbirke Žametna Beletrina, pri kateri je knjiga Pisma Maticu izšla, in vodstva Beletrine, želela, da podpre Junake 3. nadstropja, društvo staršev otrok, zdravljenih na hemato-onkološkem oddelku Pediatrične klinike v Ljubljani. Založba Beletrina bo tako od vsakega prodanega izvoda en evro namenila društvu.