Skip to content

Fabulin izbor

Fabulin izbor

Med časom festivala v mesecu maju, Fabula v partnerstvu s slovenskimi knjigarnami, knjižnicami ter založbami pripravlja mesec branja, kjer bomo v ospredje postavili dela, ki so jih kot temeljna in najboljša dela preteklih let izpostavili trije bralci, predvsem pa poznavalci literarnega sveta, Alenka Arko, Blaž Javornik ter Valentina Plahuta Simčič.

S posebno nalepko »Fabulin izbor« smo v osebnem izboru kuratorjev izbrali 20 knjižnih naslovov tako slovenskih kot tujih avtorjev v slovenskem prevodu. Knjige iz Fabulinega izbora vas pričakujejo v knjigarnah širom Slovenije, ob tem pa ste vabljeni tudi na serijo literarnih branj, v katerih bomo skupaj z založniki predstavili posamezne naslove iz letošnjega izbora.

 

FABULIN MESEC BRANJA
 
Maribor: 12. 5. ob 19. uri, Mariborska knjižnica: Predstavitev knjige Vprašanje Bruna (Aleksandar Hemon). Pogovor o knjigi bosta spletla David Bedrač in Aleksandar Hemon.
 
Ljubljana: 13. 5. ob 18. uri, Knjigarna Konzorcij: Predstavitev knjige Doba brona (Slobodan Šnajder). Pogovor o knjigi bodo spletli Simon Popek, Sonja Polanc in Aljaž Koprivnikar.
 
Koper: 20. 5. ob 18. uri, Knjigarna Libris: Predstavitev knjige Žalost onkraj sanj (Peter Handke). Pogovor o knjigi bosta spletli Breda Biščak in Amalija Maček.
 
Ljubljana, Sejem na zraku: 28. 5. ob 11. uri, Vrt Lily Novy - Društvo slovenskih pisateljev: Okrogla miza “Založništvo jutrišnjega dne?” z Amelio Kraigher, Berto Mauhler, Heleno Kraljič in Renate Rugelj.
 
Ljubljana, Sejem na zraku: 28. 5. ob 18. uri, Vrt Lily Novy - Društvo slovenskih pisateljev: Okrogla miza "Fabulin izbor" z letošnjimi knjižnimi selektorji: Blaž Javornik, Valentina Plahuta Simčič in Alenka Arko. Pogovor bo moderirala Nina Cijan.
 
Novo mesto: 3. 6. ob 18. uri, Knjigarna Goga: Predstavitve knjige Rac (biografski roman o življenju Radka Poliča). Pogovor o knjigi bodo spletli Jedrt Jež Furlan, Petra Pogorevc in Radko Polič.

 

IZBOR

 

Alenka Arko

Josef Škvorecký: Strahopetci (Cankarjeva založba, 2018, prev. Nives Vidrih)

"Glavni junak Danny Smiricky v Strahopetcih začenja svojo pripoved, ki jo nadaljuje v Tankovskem bataljonu, Primi sezoni, Inženirjih človeških duš, pripoved blage ironije, samoironije, humorja, nostalgije, sanjarjenja o zvečine neuresničljivih strasteh. Nejunaški junak, ki ga poganja zdrav dolgčas, lepe punce in glasba, pravi rocker torej."

Chimmamanda Nghozie Adichie: Polovica rumenega sonca (Sanje, 2008, prev. Gabriela Babnik)

"Neko poletje sem na otoku, ki nima avtomobilov in do največ 30 prebivalcev, ima pa dobro založeno knjižnico, po naključju odkrila mojstrovino. Ko sem bila otrok, so odrasli govorili, suh si, kot da si iz Biafre. Na to sem pomislila , ko sem brala zgodbo o lepih sestrah, pripadnicah ljudstva Igbo, ki je bilo poraženo v napol pozabljeni, oddaljeni državljanski vojni v Nigeriji. Nghozie Adichie Chimamanda je mojstrica sloga. Zato enako dobro razumeš, kaj pomeni ultimativna lakota kot tudi ultimativna ljubezen."

Laurent Binet: Sedma funkcija jezika (Mladinska knjiga, 2017, prev. Suzana Koncut)

"Je jezikoslovje lahko tudi detektivsko delo? Kaj pa obratno? Kdo je ubil Rolanda Barthesa je vprašanje te nenavadne in zabavne knjige, kjer so glavni junaki čisto resnični filozofi in pisatelji. Polna je izmišljenih, ali pa tudi ne, bolj ali manj pikantnih podrobnosti. (Vas zanima, kaj je Lacan počel z mladim fantom v savni?) Najbolj pomembno pa je v resnici vprašanje, kaj vse lahko naredimo s spretno uporabo jezika, vprašanje, ki je že nekaj čas eno izmed ključnih našega časa."

Anna Burns: Mlekar (Lynx, 2019, prev. Matejka Križan)

"Glavna junakinja, ki počne tudi meni ljubo stvar, življenju okoli sebe se izogiba tako, da ima glavo ves čas v knjigah. Dobesedno. Bere, tudi ko hodi. Svet okoli nje je za bralca izjemno nenavaden, Irska v sedemdestih, kjer življenje poteka kot v arhaični plemenski skupnosti. Določa ga religija, patriarhalni odnosi, stalno ozračje grozečega nasilja. Kaj lahko v takem stori 18 letna punca, ki postane objekt zanimanja in poželenja napol mističnega mlekarja? Knjiga, ki bi bila brez prebliskov upanja in upora skoraj neznosno težka."

Tana French: In The Woods

"Skrivnosten umor 12 letne šolarke, v skoraj gotskem okolju zasebne internatske šole. Kriminalka, ki ne išče samo odgovora na vprašanje, kdo je to storil, ampak tudi, kdo je detektiv. Kam nas bo odpeljala njegova zastrta travma iz otroštva? Psihološki triler z zanimivim preobratom in študija odnosov."

Bekim Serjanović: Tvoj sin Huckelberry Finn (Primus, 2018, prev. Aljoša Rovan)

"Reke so nekako romantične, takšna je tudi Donava, po kateri vsako poletje potuje avtor, dobro založen predvsem z vsemi mogočimi drogami. Čeprav je naslov iz Marka Twaina, po marsičem spominja na Charlesa Bukowskega. Motivi eskapizma, lucidnosti, šarma, melanholije in žalosti, in tudi samodestrukcije v romanu autofikcije, ki ga lahko napišeš le enkrat v življenju."

Marcel Reich-Ranicki: Moje življenje (Modrijan, 2013, prev. Ana Jasmina Oseban)

"Najslavnejši nemški literarni kritik, papež literature, z življenjem kot v romanu ali filmu. Eden izmed izjemno redkih ljudi, ki so preživeli varšavski geto, po vojni v diplomaciji, potem pa se je povsem posvetil knjigam. Leta je imel na televiziji oddajo o literaturi, ki so jo gledali milijoni. Verjetno tudi zato, ker je bil lahko neverjetno strupen kritik. Branje njegovih spominov je tudi evokacija slavnih, danes skoraj pozabljenih nemških avtorjev. Kdo še vzame v roke Skupinsko sliko z gospo, Berlin Alexanderplatz, Pločevinasti boben..."

 

Blaž Javornik

Widad Tamimi: VRTNICE VETRA (Sanje, 2017, prev. Gašper Malej)

"Roman Widad Tamimi je dokaz, da je življenje ena sama migracija. Pisateljica z izvrstno naracijo prepleta družinski usodi (že pokojne) mame, izhajajoče iz tržaške judovske družine Weiss, in očeta, Palestinca, rojenega v letu ustanovitve izraelske države. V branje vsakemu, ki bi se rad noveliziral svoje korenine."

Victor Klemperer: LTI –Lingua Tertii Imperii (cf*, 2016, prev. Alenka Mercina)

"Ko je filologu Klempererju nacistična oblast prepovedala obiskovanje javnih knjižnic, se je odločil, da bo zelo budno spremljal režimske medije - časopise, radio, javne manifestacije - in opazoval, kako je mašinerija doktorja propagande Goebbelsa lažje strigla vedno večji trop zmanipuliranih ovac. Klempererjevi dnevniški izvlečki, kombinirani z analizami zamišljenega medijskega izrazoslovja, so trajni učbenik za aktivnega državljana, vsakodnevne tarče dandanašnjega medijskega poneumljanja."

Ralf Rothman: Umreti spomladi (Založba Goga, 2019, prev. Slavo Šerc)

"Zadnji meseci druge svetovne vojne; Nemčija, Avstrija, Madžarska. Čeprav se ve, da je vojna že izgubljena, povsod rekrutirajo starce in nepolnoletne mladeniče ter jih po skrajšanih pripravah pošiljajo na bojišča. Med njimi sta sedemnajstletna prijatelja, molznika iz severne Nemčije, pasivni Walter in bolj izobraženi ter zviti Friedrich. Po prisilni rekrutaciji se nad njiju zgrne zlo in brutalnost vojne ter cinizem esesovskih oficirjev. Rothmann z apo-kaliptičnimi podobami, ki spominjajo na slike Francisca de Goye iz cikla Grozljivosti vojne, pred nami razgrinja vso nečloveškost nacističnega režima in absurdnost vojne.Po mnenju literarne kritike je Rothmann s tem delom napisal najboljši anti-vojni roman po romanu Na zahodu nič novega E. M. Remarqua iz leta 1929. Z njim je postavil spomenik generaciji svojega očeta, generaciji, ki ji je vojna uničila življenje."

Vitomil Zupan: KOMEDIJA ČLOVEŠKEGA TKIVA, Ogenj v ustih (Beletrina, 2019)

"Če vam je slovensko šolstvo priskutilo Zupana (Menuet, Igra s hudičevim repom), je Komedija priložnost, da se z pisateljem pobotate, knjiga tudi zagotovo ne bo (p)ostala obtežilnik za ravnanje vsega zmečkanega ali pa del preše v zeljarskem sodu. Za pisateljevanje ne potrebujete nujno tečaja kreativnih pisanj, zgoditi se vam mora življenje in mnogo poprej prebranega, prejokanega, presmejanega, tudi zažganega in obžalovanega."

Vladislav Vančura: Muhasto poletja (Narava, 2020, prevod Nives Vidrih)
 
"Vremenu primerno branje. V letovišču, ki močno spominja na Karlove Vare, ob dobrem požirku in jedači filozofsko paberkujejo trije odličniki - upravitelj letovišča, kanonik in major. Brez sape in dobrikajočih domislic ostanejo le tedaj, ko se v letovišču pojavi čarodejski par; ob pogledu na čarodejevo pomočnico paberkovalcem padejo oči iz jamic. Roman je svojevrstni hommage Dekameronu, avtor pa je besedila močno baročno oplemenitil (prevod pa ustrezno prepoznal in celo nadgradil). Vsak Vančurov stavek je pokušina - kot slastni letoviški kanapeji."
 
Slobodan Šnajder: Doba brona (V.B.Z., 2018, prevedla Sonja Polanc)
 
"Ime avtorjevega očeta Đura Šnajdera, v Dobi brona Đura Kempfa, je na hrvaški wikipediji "zreducirano" le kratek leksikalni zaznamek, prepisan oz. vnešen iz neke splošne jugoslovanske enciklopedije. Šnajder očetovo življenje, ki so ga vselej nosila generacijska bremena nemških poslavonjenih prednikov, kot nevidna roka popelje od usodnega prapraočetovega terezijanskega pri- oz. preseljevanja, dobe neprostovoljnega nacional(istič)nega etiketiranja, do dobe ko so Vojni Zmagovalci med sabo iskali najbolj prav(iln)e. Resen histriograf, ki se suče med streženjem trenutne oblasti, hagiografijo in izdelavo nostalgičnih falsifikatov, bi moral Dobo brona pred vsakim "(v)poklicem" vsaj malo prelistati."
 
Miroslav Krleža: Izlet v Rusijo 1925 (Založba Sophia, 2017, prevedla Mica Matković)
 
"Krleža na Rusko potuje v prvem postleninovskem letu Sajuza, kjer izve, da so kapitalistični Fordovi traktorji orali ruske kolhoze, na vlakih ga obkrožajo oblomovski, karamazovski, mojsterinmargaretovski, akakijevsko-groteskni (so)potniki, špicljevski sogovorniki, Lenin pa se še ni niti dobro posušil."
 
 
Valentina Plahuta Simčič
 
Joan Didon: Leto čudodelnih misli (Umco, 2021, prev. Miriam Drev)
 
"Pogumna in iskrena knjiga o tem, kako preživeti prvo leto po izgubi ljubljene osebe in kako žalovanje oblikuje percepcijo, misli in spomin."
 
Peter Handke: Žalost onkraj sanj (Beletrina, 2020, Amalija Maček)
 
"Lahko si mislite o Handkeju karkoli, toda ta kratka knjiga je literarna mojstrovina, portret žalostne in brezupne ženske usode na avstrijskem podeželju v drugi polovici 20. stoletja." 
 
Petra Pogorevc: Rac (Beletrina, 2020)
 
"Odlično napisana biografija enega najboljših slovenskih igralcev. Kako je ta človek živel in igral, koliko drame, preobratov, strasti, zmag, porazov!"
 
Elena Ferrante: Neapeljska tetralogija (Cankarjeva založba, 2017-2020, prev. Anita Jedrič)
 
"Zgodba, ki diši po Italiji in ki z neprikritim feminizmom govori o zapletenem odnosu dveh žensk in o tem, kako na njuna življenja vpliva okolje."
 
Bronja Žakelj: Belo se pere na devetdeset (Beletrina, 2018)
 
"Pretresljiva zgodba o družini, ki jo razbije smrt, a jo kljub temu držita skupaj pripovedovalkin spomin in ljubezen."
 
Aleksandar Hemon: Vprašanje Bruna (Goga, 2019, prev. Irena Duša Draž)
 
"Kratka proza, hkrati memoarin fikcija, o vojni in ekzilu, Jugoslaviji in Ameriki, napisana humorno in v briljantem slogu."
 
Sally Rooney: Normalni ljudje (Mladinska knjiga, 2020, prev. Vesna Velkovrh Bukilica)
 
"Temačna zgodba o odraščanju in ljubezni dveh milenijcev, ki ju razdvajajo razredne razlike."
 
 
Sodelujoči v projektu: Založba Sanje, Mladinska knjiga, Cankarjeva založba, Modrijan, Beletrina, Založba Lynx, Primus, Cf*, Narava, Založba Sophia, Umco, Založba VBZ, Knjigarna Libris, Knjigarna + Založba Goga, Centralna mariborska knjižnica.