Geodetski inštitut Slovenije v okviru projekta, ki poteka že osmo leto in vključuje 79 občin, gradi moderno in standardizirano bazo podatkov, ki osebam z oviranostmi omogoča načrtovanje potovanja in mobilnosti, podatki pa opozarjajo tudi na ovire, ki jih morajo odpraviti lastniki in upravljavci javnega prostora. Podatki, ki jih na terenu pridobivajo osebe z različnimi oviranostmi, so podlaga za izdelavo spletnih in fizičnih kart ter aplikacije za navigacijo. V bazi je trenutno zajetih več kot 50 tisoč objektov.
Foto: Matej Pušnik
»Preteklo leto je bilo zelo intenzivno. Vpeljali smo tri novosti; širili smo območje uporabe z vključevanjem novih občin, celoten proces smo tudi digitalizirali; to pomeni, da vse podatke pripravimo v pisarni, nato pa gre oseba z oviranostjo s tablico na teren in zajame manjkajoče podatke. Preveri, kar v pisarni ni bilo mogoče. Posebno pozornost smo namenili tudi participativnemu vzdrževanju, saj so nekateri podatki v bazi stari že tri ali štiri leta. Oseba, ki je na terenu, preveri na primer pločnik in prehode za pešce, nato pa nam spremembo pošlje v obliki slike, ki jo mi nato vnesemo v podatkovno bazo,« pravi vodja projekta mag. Roman Rener z Geodetskega inštituta Slovenije.
Minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer je poudaril, da je lahko mobilnost za ljudi z oviranostmi, starejše in družine z majhnimi otroki, močno otežena oziroma skoraj nemogoča: »Projekt poudarja pomembnost mobilne dostopnosti za vse ljudi, prepoznava ovire, ki jih imamo v družbi in hkrati omogoča čim širšo dostopnost urbanega okolja. Z vedno večjim številom v projekt vključenih občin se zavezujemo in prevzemamo odgovornost za odpravo ovir v prostoru, predvsem pa moramo paziti, da v prostor ne postavljamo novih ovir. Na ministrstvu se zavzemamo, da bi še pospešili določene aktivnosti, projekt želimo nadgraditi, zato smo zagnali projekt testnega okolja v Mariboru in Ljubljani; gre za projekt prevoza na klic, s čimer bi radi poskrbeli za vse ljudi, ki nimajo dostopnega prevoza ali imajo določene oviranosti, ki jim onemogočajo prevoz.«
Predsednica nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije in predsednica Sveta za invalide mag. Mateja Toman je poudarila, da lahko le z učinkovito mobilnostjo v družbi sodelujemo vsi. »Mobilnost pomeni svobodo in neodvisnost, le z njo si lahko del družbe, se zaposliš in se udeležuješ različnih dogodkov. Projekti, kot je ta, probleme dostopnosti osvetljujejo vsem članom družbe, proaktivnost je zelo pomembna. Ovire so povsod okrog nas in so zelo različne, ne gre samo za javni promet, fizično in digitalno okolje, ampak tudi za ovire v glavah ljudi. Naslavljamo jih z različnimi orodji, včasih je to lopata, včasih računalnik, vedno pa sta zraven znanje in srce."
Foto: Matej Pušnik
Približno 13 odstotkov slovenskega prebivalstva ima neke vrste invalidnost, pomembno je, da prav vsakega človeka opolnomočimo za čim bolj kakovostno življenje, družba ne sme predstavljati ovir, ampak jih mora odpravljati, je povedal predsednik Državnega sveta Marko Lotrič. »Državni svet si prizadeva za spoštovanje in pravice vsakogar. V sodelovanju z reprezentativnimi invalidskimi organizacijami smo pripravili zakonodajno pobudo o volitvah v Državni zbor, ki odpravlja omejitve aktivne in pasivne volilne pravice osebam, ki so zaradi intelektualnih in psihosocialnih ovir postavljene pod skrbništvo. Naš cilj je bil odpraviti dolgoletno diskriminacijo, Slovenija se je tako pridružila državam, ki imajo omogočeno volilno pravico za vse. Prepričan sem, da je vsak korak v smeri bolj vključujoče družbe izredno pomemben.«
Foto: Matej Pušnik
Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik je projekt podprl in poudaril pomembnost graditve baze podatkov in ozaveščanja javnosti o pomembnosti dostopnega prostora za vse: »Če projekte za večjo vključenost prepustimo prostemu teku, ne bomo dosegli ciljev. Država mora te procese vzeti v svoje roke, da bo uspešno zasledovala konvencijo o pravicah invalidov.«
Predsednica nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije in predsednica Sveta za invalide mag. Mateja Toman je poudarila, da lahko le z učinkovito mobilnostjo v družbi sodelujemo vsi. »Mobilnost pomeni svobodo in neodvisnost, le z njo si lahko del družbe, se zaposliš in se udeležuješ različnih dogodkov. Projekti, kot je ta, probleme dostopnosti osvetljujejo vsem članom družbe, proaktivnost je zelo pomembna. Ovire so povsod okrog nas in so zelo različne, ne gre samo za javni promet, fizično in digitalno okolje, ampak tudi za ovire v glavah ljudi. Naslavljamo jih z različnimi orodji, včasih je to lopata, včasih računalnik, vedno pa sta zraven znanje in srce."
Foto: Matej Pušnik
Beletrina se s tematiko ranljivih skupin ukvarja že petnajst let, v minulih desetih pa so se posvetili predvsem spletni dostopnosti. »Beletrina pri projektu sodeluje že od samega začetka, na to smo zelo ponosni, saj se tudi mi od leta 2013 zavedamo, da je dostopnost ključna za omogočanje enakosti v družbi. V vseh občinah, ki sodelujejo pri projektu, se tako krepi ozaveščenost tudi na področju spletne dostopnosti. Dostopnost fizičnega in digitalnega prostora sta namreč povezani. Izvajamo tudi analize dostopnosti njihovih spletišč, da dobijo koristne informacije, s katerimi si lahko pomagajo pri omogočanju dostopnosti na vseh ravneh, tako na fizični kot na spletni,« je poudarila naša vodja sektorja za dostopnost Maša Malovrh.
Projekt financira Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, izvajalec projekta je Geodetski inštitut Slovenije, partnerka projekta pa je Založba Beletrina, ki skrbi za spletno dostopnost.
