Skip to content

Izza zidov: 1989-2019 / Observing Walls 1989-2019

 

 

Trideset let po padcu berlinskega zidu je jasno, da procesi demokratizacije in združevanja Evrope, napovedani v zgodovinskem letu 1989, niso uspeli doseči svojih ciljev. Čeprav je bilo porušenih veliko realnih in simboličnih zidov, so se namesto njih dvignili novi in nekateri še vedno globoko vznemirjajo našo družbo.

Muzej novejše zgodovine Slovenije kot vodilni partner v projektu je v sodelovanju z založbo Beletrina, MMC RTV Slovenija, Spomenikom berlinskemu zidu (Stiftung Berliner Mauer) iz Berlina, Zgodovinskim muzejem Bosne in Hercegovine (Historijski muzej BIH) iz Sarajeva in zavodom 47/04 iz Gorice osnoval mednarodni projekt Izza zidov: 1989–2019, namenjen pogovoru in zbiranju spominov o deljenih mestih. Poseben poudarek je podan individualnemu spominu ter ohranjanju družinskih zgodb v razdeljenih urbanih okoljih.

Projekt Izza zidov: 1989–2019 se ukvarja z zidovi v Evropi danes - razumljeni kot fizično realnost in kot simbolno mejo v deljenih mestih Berlin, Gorica / Nova Gorica in Sarajevo. Izbira mest sloni na njihovi edinstvenosti, a hkrati jasni izkušnji z zidovi, mejami, delitvami prostora. Nekoč razdeljeno mesto Berlin je primer, kako se lahko konstruktivno soočimo s preteklostjo in ukvarjamo z dediščino travmatičnih izkušenj danes. Mesto Gorica, ki je dobilo ime "mali Berlin", je leta 1947 bilo odrezano od delov predmestja. Leta 2004, ob vstopu Slovenije v EU, je bila Nova Gorica prizorišče simbolnega praznovanja in združevanja obeh Evrop. Naslovi, kot je „zadnji zid Evrope je padel“, so poročali o novi Evropi, miru in enotnosti. Vendar pa so nove meje ves čas vznikale. Po razpadu Jugoslavije so nevidne meje razdelile multikulturno mesto Sarajevo.

V prepričanju, da ne moremo ustvariti boljše prihodnosti brez kritičnega razmišljanja in večplastnega spominjanja na preteklost, želi projekt Izza zidov: 1989-2019 ponuditi pomemben prispevek k razumevanju svobode, demokracije in delitve, zlasti v zgodovinskih letih 1989 in 2004. Osredotočenost na zapuščino spornih spominov in dediščino razdeljenih mest Berlina, Gorice in Nove Gorice, Sarajeva želi projekt nagovoriti širšo javnost k ohranjanju ter deljenju spominov na delitev mest, na čas družbenim sprememb ter kako pripovedi, kako te prostore dojemamo danes. V MMC RTV Slovenija urejajo multimedijski arhiv projekta Izza zidov: 1989-2019 (fotografski material, članki, intervjuji itn.). Več na https://www.rtvslo.si/zidovi.

Projekt je podprt s programom Evropa za državljane: Evropski spomin.