Knjiga Spomini Nadežde Mandelštam je dragocen zgodovinski dokument, pričevanje izredno razgledane intelektualke, ki je zmogla z nezlomljivo upornostjo in izjemnim spominom razkriti resnico o nečlovečnosti stalinske epohe. Posebej pretresljivo predstavlja tragično usodo moža, velikega ruskega pesnika Osipa Emiljeviča Mandelštama (1891–1938). Knjiga je posvečena zlasti Mandelštamu, ki ga je po ukazu absolutista Stalina, užaljenega, ker si je pesnik drznil s »sovražno pesniško besedo« ponižati njegovo veličino, pogubila horda NKVD in njenih pomočnikov – ovaduhov in prisklednikov. A ob podrobni pripovedi o grozotah, ki jih je Mandelštamu povzročil stalinski stroj nasilja, je v besedilu prisotna tudi avtoričina misel o njej sami, moževi zvesti sopotnici in podpornici. V knjigi se bralec sreča z upodobitvami sodobnikov, denimo Ane Ahmatove, Marine Cvetajeve, Brjusova, Katajeva, Fadejeva in Pasternaka. Nadežda Mandelštam zre v oči resničnosti, medtem ko okoli nje vladajo slepota, laži in prividi. V Mandelštamovi generaciji je vse prizadela zgodnja skleroza, piše. In še: Če ne ostane nič drugega, je treba tuliti. Obvezno branje za vse, ki slutijo, da svet ni od danes.
V slovenskem prevodu so Spomini prvič izšli leta 1980, istega leta je Nadežda Mandelštam preminila. Po več kot štirih desetletjih njena velika knjiga prihaja med bralce v osveženi in dopolnjeni izdaji.