Goseničji kožuh je zgodba o Irini, Jagodi in Olívii, treh ženskah s treh koncev Evrope in eno skupno točko – Dunajem. Tu se njihove poti križajo v trenutku, ko vse tri stojijo na pragu turbulentnih eksistencialnih odločitev. Romunka Irina, violončelistka pri Dunajskih filharmonikih, beži pred družinsko tragedijo in hrepeni po Portu. Na drugem koncu mesta se Hrvatica Jagoda skuša izviti iz nasilnega zakona in sanja o boljšem življenju ter lastnem lepotnem salonu, medtem ko Olívia po materini smrti zapusti Slovenijo, da bi na Dunaju študirala klavir, konča pa v samostanu sester salezijank, kjer se stvari razpletejo povsem drugače, kot si je predstavljala … A tu je še nekaj: nepričakovana nosečnost, s katero so soočene vse tri protagonistke romana. Irina, Jagoda in Olívia iščejo in bežijo – od preteklosti in ran, ki jih avtorica romana Goseničji kožuh popiše na igriv, a pretanjen način, skozi spretno stkano pripoved pa odpre vprašanja o avtonomiji, pripadnosti, materinstvu, predanosti, izgubi – predvsem pa o tem, kaj pomeni dati življenje in biti živ.
Tamara Štajner (1987) živi in deluje na Dunaju, kamor se je preselila pri devetnajstih letih. Po izobrazbi je magistrica viole, danes pa uspešno prepleta delo glasbenice in literatke, pri čemer redno vodi interdisciplinarne delavnice na uglednih univerzah na Dunaju, v Gradcu in ZDA. Je štipendistka avstrijskega ministrstva za kulturo in članica prestižnih ustanov, kot sta Akademija znanosti in literature v Mainzu in Gutenbergova akademija. Leta 2022 je izdala pesniško zbirko Schlupflöcher, leta 2023 pa svoj prvi roman Raupenfell, ki kot Goseničji kožuh zdaj prihaja še med slovenske bralce. Za svoje literarno delo je prejela več pomembnih nagrad: leta 2024 za pesniški ciklus Balkan Ultra glavno nagrado Lyrikpreis Meran ter istega leta na tekmovanju za nagrado Ingeborg Bachmann še nagrado Kelag za besedilo Luft nach unten.
