Klasična Beletrina, IV. letnik

Gustave Flaubert, Klaus Mann, George Eliot, Felix Timmermans, Fjodor Mihajlovič Dostojevski

Zbirka:: Klasična Beletrina
Prevod:: Saša Jerele, Lado Kralj, Jana Unuk, Mateja Seliškar Kenda, Borut Kraševec
Kategorije:: Klasična Beletrina

Prevodno leposlovje

Beletrinin bazar
Ocena bralcev:

Trda vezava

Leto izida

2023

Št. strani

2136

ISBN

9 721 580 391 340

144,00 €

Klasična Beletrina prinaša vrhunce svetovne književnosti spet med nas. Vsako leto izide pet svetovnih klasikov, romanov in zbirk novel, večinoma v novih prevodih. Vse knjige so estetsko oblikovane, vezane v platno in opremljene s spremnimi besedami sodobnih slovenskih izvedencev in strastnih bralcev klasikov. Gre za živa in obenem temeljna literarna dela, ki ne smejo manjkati v nobeni domači knjižnici. To so knjige za vse, knjige za vse čase.

Četrti letnik ambicioznega projekta Klasična Beletrina v slovenski prostor prinaša nov izbor vrhuncev svetovne književnosti. Sestavljajo ga štirje romani in kratkoprozna zbirka v izvrstnih prevodih in s spremnimi besedami.

1. Gustave Flaubert, Salambo

Prevod: Saša Jerele; spremna beseda: Katarina Marinčič

Več kot 200 prebranih knjig o zgodovini Kartagine v 3. stoletju pr. n. št.,obiskovanje neštetih muzejev in prebiranje grških zgodovinarjev ter dve potovanji v severno Afriko so avtorja navdušili za opis najbolj nenavadnih detajlov, ki poganjajo kri po žilah fiktivne junakinje Salambo ob zgodovinskem vojskovodji Hamilkarju.
Vojska plačancev, ki so se borili med prvo punsko vojno, si v Hamilkarjevi palači privošči gostijo, napijejo se in osvobodijo nekaj sužnjev, med njimi tudi Spendija, ki bo postal opolzki svetovalec brutalnega voditelja Mata.
Med tem prizorom se vitko telo čudovite Salambo, svečenice boginje Tanit, pojavi med pijanimi barbari in popolnoma omreži Matovo srce.

2. Klaus Mann, Mefisto

Prevod: Lado Kralj; spremna beseda: Vanesa Matajc

Mefisto je prvič izšel leta 1936, leto dni po svojem nastanku v Amsterdamu, enem od emigrantskih zatočišč Klausa Manna. Za takratni čas skoraj preroško delo opisuje nastanek in vzpon nacizma ter njegove uničujoče posledice. Avtor pa v romanu ne izrisuje političnih in ekonomskih vzrokov za njegov razmah, ampak vzpon nacističnih idej prikazuje v okolju, kjer bi pričakovali visoko mero intelektualne kritičnosti– v gledališču.

3. George Eliot, Slike iz duhovniškega življenja

Prevod: Jana Unuk; spremna beseda: Tina Mahkota

Slike iz duhovniškega življenja so zbirka treh kratkih zgodb, ki opisujejo bridke in preizkušenj polne usode podeželskih anglikanskih duhovnikov v izmišljenem mestu Milby v angleškem Midlandsu tako živo, kot bi se dogajanje odvijalo pred našimi očmi. Slike so prvo objavljeno prozno delo pisateljice Mary Ann Evans in prvo delo, ki ga je objavila pod znamenitim psevdonimom George Eliot. Že ob anonimni revijalni objavi leta 1857 so ga kritiki navdušeno sprejeli.

4. Felix Timmermans, Pieter Bruegel: tako sem vas zaslutil iz vaših del

Prevod: Mateja Seliškar Kenda; spremna beseda: Milček Komelj

Timmermansov roman razgrinja najskrivnostnejše trenutke življenja Pietra Bruegla, ene osrednjih figur evropskega slikarstva. Umetnik, ki je združil krajino, grotesko in upodobitve ljudskega značaja, je predstavljen z barvami, ki odražajo izjemno poznavanje njegovega dela. S peresom, ki se psihološko vživi v vsak trenutek njegovega ustvarjanja, je pisatelj orisal vsak prizor, motiv in potezo Brueglovega čopiča. Pisatelj se je tako celostno poglobil v življenje rojaka, da se zdi, kot da je biografija pisana v Brueglovem slogu, kot da je slikar sam ne bi mogel bolje napisati.

5. F. M. Dostojevski: Besi

Prevod: Borut Kraševec; spremna beseda Urša Zabukovec

Radikalna revolucionarna skupina namerava zrušiti vlado in spodkopati rusko cerkev, da bi zavladala sama. Moč ji daje tajnost njenega delovanja, njeni pripadniki so izjemno inteligentni in brez občutka vesti zmožni kateregakoli zločinskega podviga. Majhno mesto blizu Peterburga postane prizorišče opisa Govorova, ki o dogodkih ve vse, o njem pa ne izvemo veliko. Spoznamo ljubezensko mrežo, ki s svojim stopnjevanjem napetosti napoveduje kaos – od samomorov prek izpovedi o vizijah Boga, dvobojev, političnih satir, požigov, umorov, nesporazumov med revolucionarji, ki izgubljajo medsebojno zaupanje, do tragičnega konca, ki zahteva več življenj in povzroči zaprtje članov skupine.

Gustave Flaubert (1821–1880), eden največjih francoskih in svetovnih pisateljev, neprekosljiv stilist in mojster detajla. Pisati je začel pri petnajstih letih, ko je dobil nagrado za sestavek o gobah. Študiral je pravo v Parizu, kjer je prijateljeval z Victorjem Hugojem, vendar mesta ni maral. Potoval je po Angliji in Bližnjem vzhodu in brez zadržkov opisoval svoje spolne prakse s prostitutkami in prostituti. Gospa Bovary je v nadaljevanjih izhajala v časopisu La Revue de Paris in se kmalu soočila s tožbo oblasti zaradi nemoralnosti, vendar je oblast tožbo po enem tednu izgubila.

Več o avtorju

Klaus Mann (1906–1949), sin Thomasa Manna, je do svoje emigracije leta 1933 živel v Berlinu, potem pa v Parizu, Amsterdamu in Švici, dokler se ni leta 1936 naselil v Ameriki. Pisal je novele, romane in eseje, ukvarjal pa se je tudi z igralstvom, gledališko kritiko in novinarstvom. Njegova zrelejša literarna dela so nastajala v obdobju emigracije, med njimi tudi roman Mefisto. Aktivno je sodeloval v emigrantskem protinacističnem gibanju. Njegova pot se je končala mnogo prezgodaj: star 43 let si je vzel življenje.

Več o avtorju

Mary Ann Evans s psevdonimom George Eliot (1819–1880), ena vodilnih angleških pisateljic viktorijanske dobe, mojstrica psihološkega uvida v romaneskne like in opisov angleškega podeželskega življenja. Angleška romanopiska, pesnica, novinarka in prevajalka je napisala sedem romanov, trije so prevedeni tudi v slovenščino: Mlin na reki Floss, Silas Marner in Middlemarch. Obstajajo namigovanja, da je hotela pisateljica s psevdonimom odvrniti javnost od svojega razmerja s poročenim Georgeom Henryjem Lewesom. Njeno pisateljsko pero je bilo večkrat ošiljeno s politiko, v svojih delih je opozarjala na različna družbena vprašanja, kot so revščina, alkoholizem in nasilje v družini.

Več o avtorju

Leopold Maximiliaan Felix Timmermans (1886–1947), flamski pisatelj, pesnik in slikar, je bil kar trikrat nominiran za Nobelovo nagrado. Zaslovel je zlasti z romani in literariziranimi biografijami, knjige pa je dostikrat tudi ilustriral. Osrednja tema njegovih romanov sta neomajna vera malega človeka in pripadnost tradiciji ter domačemu okolju. Največji uspeh je požel s prvencem Palliter, ki je v primerjavi z drugimi flamskimi romani z začetka 20. stoletja poln živahne energije in topline ter humorja. Od literariziranih biografij sta njegovi najpomembnejši o Pietru Brueglu in Frančišku Asiškem.

Več o avtorju

Fjodor Mihajlovič Dostojevski (1821-1881) je fanatični izpraševalec vesti družbe in sebe, največji psiholog v literaturi, v vrhu ruske literature in eden najpomembnejših romanopiscev svetovne književnosti. Njegova dela opisujejo politične, socialne in duhovne razmere v času ruskega imperija, ki je v 19. stoletju začel razpadati. Šolal se je doma, pridružil se je skupini utopičnih socialistov, zaradi česar so ga poslali na prisilno delo v Sibirijo in pozneje v vojsko. Po vrnitvi je začel pisati, poročil se je, nekaj časa je bil urednik pri časopisu. Pri Beletrini je do sedaj izšlo več del Dostojevskega: Nespodobna anekdota, Dnevnik pisatelja I in Dnevnik pisatelja II, Zapiski iz podtalja, Zapiski iz mrtvega doma, Mladenič.

Več o avtorju