Ni na voljo

Kratka zgodovina ruske revolucije

Richard Pipes

Zbirka:: Koda
Prevod:: Seta Knop
Kategorije:: Humanistika in družboslovje
Ocena bralcev:

Mehka vezava razprodano

Leto izida

2011

Št. strani

522

ISBN

978-961-242-397-1

49,00 €
E-knjiga

Leto izida

2011

Št. strani

522

ISBN

978-961-242-915-7

29,99 €

Ameriški akademik Richard Pipes v izjemno temeljitem in konciznem delu podaja fresko Rusije na začetku 20. stoletja. Pipes poudarja vlogo liberalcev v ruski revoluciji leta 1905, zasluge za katero so si kasneje prisvojili komunisti. Zlom februarske revolucije pripiše akcijam Aleksandra Kerenskega, njegovemu doktrinarnemu razumevanju demokracije ter razpustu policije in provincialne birokracije, kar je navsezadnje državo pahnilo v stanje anarhije. Knjiga je zvesta razdelava notranje dinamike ruske revolucije, analiza pogojev, ki so omogočili Leninovo enostrankarsko oblast, prinaša pa tudi drzen argument za to, da boljševiška vstaja oktobra 1917 ni pomenila revolucije, ampak klasičen coup d'etat.

Richard Pipes (1923, Cieszyn, Poljska) je akademik, strokovnjak za rusko zgodovino. Med hladno vojno je vodil t.i. Ekipo B, ekipo analitikov pri CII, ki je analizirala strateške kapacitete in cilje sovjetske vojske in politike. Rusko zgodovino je obravnaval v številnih delih, kot so Russia under the Old Regime, The Russian Revolution in Russia Under the Bolshevik Regime.

Več o avtorju

Avtor predstavi carski milje, v katerega je vstopil boljševizem. Sovjetska oblast ni padla z neba, preprosto je prevzela metode carizma, zlasti carja Alexandra III., se pravi - tajno policijo, izganjanje v daljna taborišča, cenzuro in prepoved delovanja političnih strank. Najmočnejši del je kajpak geneza revolucije. Že prva 1905 se je zgodila, ko je bila vojska v bojih z Japonci, predaleč od Nikolaja II., enako 1917. A od kod ta permanentna revolucija? Ruski car preprosto ni hotel prepustiti vse oblasti dumi, tako da se stranke liberalcev, socialdemokratov in liberalcev niso usmerile k vladanju, temveč so nenehno iskale poti, tudi atentate, kako dumo osamosvojiti pred krono, ki je imela pravico celo postavljati ministre. To jim je uspelo proti koncu svetovne vojne, le da za nasprotnika na koncu niso imeli več carja, ampak boljševike. Ti so paktirali z vsemi, samo da bi uničili konkurenčne stranke in njihove vojske: naj si bo z nemškim carjem, s poljskim generalom, ali pa s toleriranjem pogromov nad Judi. Knjiga, ki prinaša številne pod titoizmom nedostopne evidence. (Bernard Nežmah, www.mladina.si)

Knjigarna Beletrina Maribor

Obiščite Knjigarno Beletrina Maribor na Grajskem trgu 2.

Več o knjigarni