Akcija
- 30 %

Pesniški Dvor

Tone Partljič

Zbirka:: Beletrina
Kategorije:: Slovensko leposlovje

Roman

Beletrinin bazar

Pomladni bazar
Ocena bralcev:

Zato lahko proletarci stroje sovražijo, razbijajo, ustavijo in štrajkajo. Kako boš štrajkal na zemlji in pri kravi, ki bo ravno imela tele?

Trda vezava, ščitni ovitek

Leto izida

2024

Št. strani

404

ISBN

978-961-298-197-6

29,00 €

20,30 €

prihranite 8,70 €
E-knjiga

Leto izida

2024

Št. strani

292

ISBN

978-961-298-301-7

19,99 €

Pesniški Dvor, novi roman Toneta Partljiča, se pridružuje njegovim številnim živahnim delom o Slovenskih goricah okoli Maribora, krajih, kjer je pisatelj preživljal otroštvo in mladost. Tokratna zgodba se odvije konec tridesetih let prejšnjega stoletja, v času vojne, taborišč in povojne stiske. V zaselku Pesniški Dvor ob reki Pesnici živi mogočna vinogradniška družina Gornik. Pisatelj pod drobnogled vzame njihovo usodo, vzpon in povojni propad. Zlasti ga zanima odnos med očetom Štefanom, slavnim pridelovalcem vina, in sinom Slavkom, ki ga ne »pokliče« zemlja, ampak pisanje. Tu so še jugoslovanski vojaki, ki gradijo severno Rupnikovo obrambno linijo, pa Nemci in nemškutarji, in tu so mladi, ki verujejo v utopične ideale boljševistične revolucije. Zdi se, da zgodovinski »vlak smrti« vsem prinese nekakšno streznitev. Slavku po letih taboriščnega življenja v Dachauu ni več do pisanja … zato pa iskriva pripovedovalska žilica toliko močneje tli v Partljiču. Z zanosa polno, ljudsko obarvano in večkrat pretresljivo upodobitvijo nam približa kmeta in preprostega človeka. A ta presega lastni horizont s politično akcijo, preizprašuje tak angažma in išče pesniško resnico sveta.

Tone Partljič (1940), v Mariboru rojeni pisatelj, je s pisanjem začel kot dvajsetletnik v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je ustvarjal predvsem krajšo socialno prozo. Ko se je odpravil v mestni gledališki svet, pa je napisal okoli trideset uspešnih gledaliških komedij, nekatere (Ščuke pa ni, En dan resnic, Moj ata, socialistični kulak) so igrali po vsej Jugoslaviji. Za igro Moj ata, socialistični kulak je prejel Grumovo nagrado, za ves komedijski opus pa edini doslej Prešernovo nagrado za življenjsko delo – gotovo zasluženo, saj je najtežje nasmejati vedno malce žalostne in nekolikanj jezne Slovence. Nekaj navdiha je dobil tudi v času, ko je bil državni poslanec. Odkar je upokojen, piše obsežnejša prozna dela, najraje romane. Še vedno je poročen z Milko.

Več o avtorju