Skip to content

Zvezdna Beletrina, I. letnik

Avtor: Več avtorjev, Antoine De Saint Exupéry, Carlo Collodi, Lewis Carroll, Fran Ksaver Milčinski, Mira Mihelič


  • leto izida: 2022
  • isbn: 9721580391371
  • cena: 99,00 EUR

O knjigi

Zvezdna Beletrina je knjižna zbirka svetovne in slovenske mladinske klasike. Prepričani smo, da bo marsikdo v srebrnem ogledalu spomina v sebi spet obudil otroka in delil svojo zgodbo o prebranem z mladimi bralci, ki se bodo prvič srečali s katero od knjig. V knjižni zbirki bo v petih letih izšlo 25 skrbno izbranih naslovov, še prav posebej pa bodo mladim bralcem v veselje novi prevodi vrhunskih slovenskih prevajalcev. Knjige so obogatene s spremnimi besedami slovenskih področnih poznavalcev, v ta namen pa smo postavili tudi posebno spletno stran www.zvezdnabeletrina.si z dodatnimi informacijami in didaktičnimi vsebinami.

Komplet prvega letnika Zvezdne Beletrine:

Antoine de Saint-Exupéry: Mali princ
Prevod: Jaroslav Skrušný, spremna beseda: Suzana Tratnik

Nepozabno delo o čudežnem Malem princu z drugega planeta, ki obišče letalca v puščavi in mu pokaže pot do bistva, ki ga ne vidimo z očmi, ampak s srcem. Modrosti malega princa si boste za vedno ponavljali tudi mladi bralci in bralke, še kot odrasli, saj avtor knjige ni zaman hudomušno posvetil odraslim, ki so tekom življenja postali preveč resnobni in popolnoma pozabili, da so bili nekoč tudi samo radoživi otroci.

Carlo Collodi: Ostržek 
Prevod: Dušanka Zabukovec, spremna beseda: Metka Kordigel Aberšek

Ostržek je brez dvoma najslavnejši lažnivi fant na svetu. Pravzaprav ne fant, ampak lutka, ki se mora, če želi postati pravi fantek, naučiti ne le tega, da ima laž kratke noge – in v njegovem primeru dolg nos – ampak tudi to, da pravi fantje ne cepetajo in ne kričijo: »Hočem, hočem, hočem vse in hočem zdaj.«

Lewis Carroll (Charles Lutwidge Dodgson): Alica v čudežni deželi 
Prevod: Milan Dekleva, spremna beseda: Miha Mohor

Alica v čudežni je še danes ena najbolj ponatiskovanih in prevajanih knjig, prirejajo jo tudi za gledališče, po njej rišejo stripe in ustvarjajo računalniške igre. Zamisel zanjo je nastala, ko je mladi profesor Dodgson med čolnarjenjem kratkočasil tri deklice z zgodbicami o mali Alici, ki je za belim zajcem stekla v jazbino in se znašla v čudežni deželi, kjer nihče ne ve, kje je konec zmede in začetek smiselnega, kjer čas beži in se ustavlja, kjer se prostor širi in krči, kjer je srečevala nadvse nenavadna bitja in se naposled znašla na sodišču igralnih kart

Fran Ksaver Milčinski: Butalci
Spremna beseda: Janja Vollmaier Lubej

Butalci živijo na vasi v kočah, nekateri tudi v graščinah. So kmetje, obdelujejo zemljo, redijo živali. Imajo župana in občinsko hišo, gasilce, cerkvico, ki je tudi gasilski dom, policaja in razbojnika, skratka imajo vse, kar ima skoraj vsak slovenski kraj. Le redkokdaj se pritožujejo ali čemu nasprotujejo. So zavistni in tekmovalni: če imajo njihovi sosedje nekaj, česar sami nimajo, jih hočejo preseči.

Mira MiheličPridi, mili moj Ariel
Spremna beseda: Nina Bradić

Pridi, mili moj Ariel je eno pomembnejših mladinskih besedil povojnega časa. Marinka je deklica, ki nima mame, saj jo je ta zapustila. Nekega dne se sama z vlakom pripelje v Zabukovje, kjer živita njena stara starša. Ker pa je teta pozabila obvestiti babico in dedka o Marinkinem prihodu, se na postaji znajde sama. Z lojtrnikom se odpelje do doma starih staršev. Od ostalih otrok v vasi se razlikuje pravzaprav v vsem, je trmasta, kljubovalna in rada jezika. Desetletna Marinka raje plava, kot pa sedi doma in veze. Raje se je druži z dečki kot z deklicami.

O avtorju

Antoine de Saint-Exupéry (1900—1944) je bil pisatelj, pa tudi izumitelj, ljubiteljski iluzionist, filozof in ilustrator, predvsem pa navdušen letalec. Pri dvanajstih letih se je prvič peljal z letalom, pozneje je opustil študij pomorstva in se kljub nasprotovanju družine odločil za letalstvo. Izkušnja civilnega in bojnega pilota je zaznamovala tudi njegovo pisanje. Napisal je nekaj uspešnih novel, denimo, Letalec (1926), Nočni let (1931) in Veter, pesek in zvezde (1939), v katerih se je vedno spraševal o možnostih solidarnosti in bratstva vseh ljudi. Najbolj je zaslovel z otroško novelo Mali princ, ki nosi univerzalno sporočilo. Umrl je na izvidniškem letu 31. julija 1944, ko ga je nemško bojno letalo sestrelilo nad morjem.

Carlo Collodi (1826—1890) pravzaprav ni pravo pisateljevo ime. Za njim se je skril gospod Lorenzini, mož, ki ni bil prepričan, ali sploh zna pisati za otroke. Najprej je poskusil s pripovedovanjem pravljic, za katere je vedel, da jih imajo radi francoski otroci. Zbral in prevedel je torej francoske pravljice. In tako so lahko po njegovi zaslugi tudi italijanski otroci spoznali Rdečo kapico, Trnuljčico, Pepelko ... Pet let kasneje pa je začel pisati Ostržka. Najprej počasi in previdno, saj ni vedel, kako mu bo šlo, nato pa, spodbujen z odličnim odzivom otrok in njihovih staršev, vse pogumneje. In nastala je pripoved, ki je pred vami. Otroci so bili navdušeni, o lutki z imenom Ostržek so hoteli brati še in še. Collodi se je opogumil in celotno pripoved o Ostržku izdal še v knjigi. In tudi ta je doživela velikanski uspeh. Če bi Collodi živel danes – in ne v predprejšnjem stoletju – bi zagotovo napisal nadaljevanje.

Lewis Carroll (Charles Lutwidge Dodgson) (1832 - 1898) je bil profesor matematike na oxfordskem kolegiju Christ Church. S pravim imenom je podpisal matematične priročnike in razprave iz logike. Imel je še celo vrsto konjičkov in Angleži ga štejejo za enega najimenitnejših portretnih fotografov viktorijanske dobe. Pod psevdonimom Lewis Carroll pa je v svet pošiljal svoja literarna dela in med njimi tudi dve knjigi o Alici, ki sta dosegli svetovno slavo. Njegova večplastna osebnost ostaja prav tako kakor njegova ustvarjalnost uganka vse do danes. Morda je svoj lov za njegovo podobo najbolje strnila pisateljica Virginia Woolf: “Ko že mislimo, da smo ujeli Lewisa Carrolla, dobro pogledamo in zagledamo oxfordskega duhovnika. Pomislimo, da smo ujeli častitega C. L. Dodgsona - spet pogledamo in zagledamo vilinjega škrata.”

Pisatelj, dramatik in sodnik Fran Ksaver Milčinski se je rodil 3. decembra leta 1867 v Ložu na Notranjskem. Na isti dan se je mnogo prej rodil pesnik France Prešeren. Oba poleg rojstva in imena druži tudi mesto in izbira študija – študirala sta pravo na Dunaju. Milčinski je svoje poklicno delo posvetil mladinskemu prestopništvu. Ukvarjal se je tudi z gledališčem in predvsem s pisateljevanjem. Sprva je svoje literarne prispevke tudi ilustriral. Milčinski je avtor številnih humorističnih besedil in avtorskih pravljic. Ustvarjal je v času slovenskega realizma in moderne, a bil je najprej in predvsem humorist. Obenem pa je Milčinski tudi avtor dramskih besedil. S pisanjem se je ukvarjal po službi. Zanj je bilo literarno ustvarjanje nekaj živega. Bil je samosvoj in samostojen avtor, ki ni pisal za denar.

Mira Mihelič (1912–1985) se je rodila v premožni meščanski družini, očetu podjetniku in mami operni pevki. Iz Splita se je najprej preselila v Zagreb, nato pa v Trbovlje. Dvakrat se je poročila in imela pet otrok. Med drugo svetovno vojno je sodelovala z OF in bila dvakrat zaprta. Pisala je romane, drame, komedije, novele, zgodbe za otroke in mladino ter prevajala. Poleg tega je bila knjižna urednica in predsednica Društva slovenskih pisateljev ter predsednica Slovenskega centra Pen, tako da se je uveljavila tudi v mednarodnih krogih. V svojih delih tematizira predvsem življenje v meščanskih družinah in življenje žensk. Med pomembnejšimi romani so Plamen ali dim (ima tri dele) in zgodovinska romana Tujec v Emoni in Cesta dveh cesarjev. Med mladimi pa je še vedno priljubljena pripoved Pridi, mili moj Ariel.

Več o avtorju