Akcija
- 30 %

Zvezdna Beletrina, III. letnik

Oscar Wilde, Erich Kästner, Rudyard Kipling, Vitomil Zupan, Branka Jurca

Zbirka:: Zvezdna Beletrina
Prevod:: Janez Gradišnik, Aleš Šteger
Kategoriji:: Otroška in mladinska književnost

Zvezdna Beletrina
Ocena bralcev:

Trda vezava

Leto izida

2024

Št. strani

784

ISBN

9721580391395

99,00 €

69,30 €

prihranite 29,70 €

Zvezdna Beletrina je knjižna zbirka svetovne in slovenske mladinske klasike. Prepričani smo, da bo marsikdo v srebrnem ogledalu spomina v sebi spet obudil otroka in delil svojo zgodbo o prebranem z mladimi bralci, ki se bodo prvič srečali s katero od knjig. V knjižni zbirki bo v petih letih izšlo 25 skrbno izbranih naslovov, še prav posebej pa bodo mladim bralcem v veselje novi prevodi vrhunskih slovenskih prevajalcev. Knjige so obogatene s spremnimi besedami slovenskih področnih poznavalcev.

Komplet tretjega letnika Zvezdne Beletrine:

1. Oscar Wilde, Hiša granatnih jabolk in Sebični velikan
Prevod: Nina Dekleva, spremna beseda: Lela B. Njatin

2. Erich Kästner, Dvojčici
Prevod: Aleš Šteger, spremna beseda: Neža Ritlop

3. Rudyard Kipling, Knjiga o džungli
Prevod: Janez Gradišnik, spremna beseda: Cvetka Sokolov

4. Vitomil Zupan, Potovanje v tisočera mesta
Spremna beseda: Dim Zupan

5. Branka Jurca, Ko zorijo jagode
Spremna beseda: Barbara Zorman

Oscar Wilde (1854–1900), s polnim imenom Oscar Fingal O’Flahertie Wills Wilde, se je rodil na Irskem, živel tam, v Angliji, v Franciji in na kratko v Italiji ter prepotoval ZDA. V domačem Dublinu je danes počaščen vsaj trikrat. Njegovo rojstno hišo uporablja Univerza Trinity kot dom raziskovanja irske književnosti. Ameriška višja šola vzdržuje drugo hišo, v kateri je odraščal, kot prostor spomina nanj. Nedaleč proč v parku je njegov spomenik. Častijo ga tudi v Hollywoodu. Po njem so poimenovali nagrado za najboljše med irskimi filmskimi ustvarjalci v ZDA. Na različne načine se ga spominjajo še drugod po svetu. In vsepovsod berejo njegove knjige. Zakaj je tako pomemben več kot 100 let po tem, ko je živel? Grajal je krivična pravila v družbi. Nadaljeval je, kar so vrednega ustvarili pred njim. Njegova domišljija je bila nadvse živopisna. Na prestol je postavil, kar je lepega. Ni se bal pogledati temne plati sveta. Spodbujal je sočutje. Vzbujal je smeh. Predvsem pa je ostroumno razčlenjeval stvarnost.

Več o avtorju

Erich Kästner (1899 Dresden–1974 München), nemški pisatelj, pesnik, gledališki kritik in pisec scenarijev (in še marsičesa), je v mladosti sanjal o učiteljskem poklicu (doma so oddajali sobe učiteljem, strastno pa je tudi rad bral in obiskoval šolo). Po študiju v Leipzigu se je preživljal z novinarstvom in pisateljevanjem. Zaslovel je s knjigami za mlade. Pri nas znane so Emil in detektivi, Pikica in Tonček, pa tudi Dvojčici. V njih je v ospredje postavil resničnega mladega junaka, ki po raznih dogodivščinah, v katerih ne manjka predrznosti in humorja, srečno reši svoj problem. Taka pozitivna dela so aktualna še danes. Kästner, vse življenje neporočen, toda oče enega sina, je bil med obema svetovnima vojnama oster kritik nacizma, kasneje velik nasprotnik vojske, zato so ga v domovini na različne načine hoteli onemogočiti. Znašel se je, med drugim pisal pod psevdonimi ter ostal živ, in še danes ga berejo otroci po vsem svetu (njegova dela so prevedena v več kot 60 jezikov). Tudi sam je zelo rad bral na prireditvah svoja dela na glas.

Več o avtorju

Rudyard Kipling (1865–1936) se je rodil v Indiji (takratnem dragulju krone britanskega cesarstva). Prvih šest let svojega življenja je preživel v večkulturnem in živahnem mestu Bombay, ki se ga je kasneje spominjal kot raja. Skupaj z mlajšo sestro sta uživala v raziskovanju lokalnih trgov s svojo varuško, naučil se je tudi njihovega jezika. Njegov oče, John Lockwood Kipling, je bil umetnik, ravnatelj umetniške šole Jeejeebyhoy. Pri šestih letih je Rudyarda mati poslala v Anglijo, saj je želela, da sin pridobi formalno izobrazbo, vendar se Kipling tam ni dobro počutil. Po končanem izobraževanju se je ponovno vrnil k svoji družini v Indijo, kjer se je sprva zaposlil kot novinar. Ko se je poročil, je živel v Angliji in Ameriki. Njegova obsežna potovanja, čas, preživet v različnih geografskih in kolonialnih okoljih, so v njegovi glavi vzbujali nenehen občutek tujstva. Med množico drugih del je napisal Knjigo o džungli (1894), zaradi česar je bil izjemno uspešen. Leta 1907 je Rudyard Kipling postal prvi angleški pisatelj, ki je prejel Nobelovo nagrado za literaturo. Umrl je leta 1936.

Več o avtorju

Vitomil Zupan (1914–1987) je bil pisatelj, pesnik, dramatik in esejist. Snov za svoja dela je črpal iz lastnih doživetij in iz literature, ki jo je prebiral. V njegovem širokem in raznovrstnem romanesknem opusu tako izstopajo dela z avtobiografsko noto: Menuet za kitaro, Levitan, Igra s hudičevim repom in Komedija človeškega tkiva.

Več o avtorju

Delo Branke Jurca se je raztegnilo čez skoraj celo dvajseto stoletje (1914–1999). Kot otrok je morala pred fašizmom bežati iz Kopra v Maribor, dvakrat je bila internirana v koncentracijskih taboriščih. Kljub temu so njene zgodbe za otroke in mladino polne dogodivščin, humorja in veselja do življenja. Svojo pot pisateljice je sicer pričela s socialno literaturo za odrasle, a se je po rojstvu svojih dveh otrok začela nagibati k mlajši publiki. Za to občinstvo je ustvarila okrog 35 del. Najbolj znane so njene najstniške zgodbe. Kriminalno-detektivski pripovedi Uhač in njegova druščina (1963) ter Vohljači in prepovedane skrivnosti (1966) opisujeta izzive, ki si jih zadajajo člani najstniških druščin in se tako nehote nevarno približajo pravim kriminalnim tolpam. Branka Jurca je znana še po svojih delih za najmlajše (denimo S helikopterjem k stricu Tintinu,
1978; Anča Pomaranča, 1983). Nenavadne zaplete z izbiro svojega imena in določanjem rojstnega datuma, šolanje pri nunah in druge otroške dogodivščine je zabavno popisala v avtobiografiji Rodiš se samo enkrat (1972).

Več o avtorju