Skip to content

Belo se pere na devetdeset je najbolje prodajana Beletrinina knjiga vseh časov

Belo se pere na devetdeset je najbolje prodajana Beletrinina knjiga vseh časov

Literarni prvenec Bronje Žakelj, ki je med drugim prejel nagrado kresnik (2018), je osvojil slovenske bralke in bralce, ki so doslej kupili že več kot 18.500 izvodov romana

Zakaj so Slovenke in Slovenci razgrabili avtobiografsko zgodbo, ki se odvija v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ter med drugim obravnava odraščanje v Jugoslaviji in spopadanje z rakom, je po mnenju avtorice težko z gotovostjo zaključiti, a verjame, da tudi zato, ker sta v njej vsaka bralka ali bralec našla tudi del sebe, sledi svojih zgodb. »Dejavnikov uspeha tega romana je zagotovo več. Gre za intimno in resnično zgodbo, ki obravnava tiste teme našega življenja, ki v vsakdanjih pogovorih v družbi, ki jo kreira spoliranost družbenih medijev, nimajo svojega prostora. S temi vprašanji se v romanu ukvarjam neklišejsko, brez patetike, moraliziranja in vzgojnih tonov, brez filtrov, brez cenzur, brez misli, kaj bodo rekli drugi. Menim, da je k uspehu pripomogel tudi minimalističen slog pisanja, s katerim sem lahko prikazala po eni strani vso brutalnost nekega trenutka, po drugi pa je omogočil pot tudi ironiji in humorju,« pripoveduje Bronja Žakelj, ki je od izida romana pa do danes dala več kot 60 intervjujev in gostovala na več kot 60 literarnih večerih, kjer so ji nekateri izmed bralcev zaupali, da so Belo se pere na devetdeset prebrali tudi že šestkrat ali sedemkrat. Po romanu je načrtovano tudi snemanje filma v režiji Marka Naberšnika.
 

Vabljeni k ogledu spletne oddaje Beletrina v živo, kjer sta se o potovanju knjige Belo se pere na devetdeset med Slovenkami in Slovenci pogovarjali avtorica romana Bronja Žakelj in novinarka Bernarda Žarn.

Roman, v katerem so bralci prepoznali svoja življenja
Da se je roman s svojo iskrenostjo globoko dotaknil številnih ljudi, so Bronji Žakelj na literarnih večerih zaupali bralci sami: »Spomnim se denimo dekleta, ki mi je povedalo, da je mama po prebrani knjigi prvič spregovorila o smrti mlajšega brata, ki so ga pred leti izgubili zaradi bolezni. Da so se o njem po smrti prvič pogovarjali in kako zelo jim je kljub bolečini odleglo. Dobila sem na stotine pisem … Popolnoma me je pretresla fotografija bralke, na kateri je bila kot deklica z bolno mamo, ki ji je umrla kmalu zatem. Kot bi gledala sebe, kot bi gledala svojo fotografijo, ki nikoli ni bila posneta. K fotografiji je dodala še spomin na mamo, ki je uničila svojo svileno obleko, da je obleko lahko zašila njej, za maškare, da bi ona lahko bila naslednji dan v šoli gejša. Takih utrinkov je ogromno, gre za drobce življenja, ki so jih ljudje podelili z menoj in ki jih skrbno skrbno čuvam.«

Čudovit uspeh romana, ki je trenutno izšel že v devetem ponatisu v slovenščini ter bil izdan v hrvaškem, italijanskem, makedonskem in bolgarskem prevodu, je sicer presenetil tudi avtorico samo, in to kljub temu, da je že od začetka pisala knjigo, ki bi jo želela brati tudi sama. »Seveda to ni nobeno zagotovilo, da bo knjigo želel brati še kdo drug. Pa se je vseeno zgodilo in tako navdušen odziv me je seveda presenetil. A tukaj ne gre samo za številke, pač pa predvsem za občutenje bralk in bralcev, da so zaradi mojih besed malo manj sami,« je še povedala Bronja Žakelj.