Jermanovo nagrado od leta 2015 naprej podeljuje Društvo slovenskih književnih prevajalcev za posebno uspele prevode družboslovnih in humanističnih besedil iz tujih jezikov v slovenščino. Nagrada je bila ustanovljena leta 2013, imenuje pa se po uglednem slovenskem filozofu in prevajalcu Franetu Jermanu.
Letošnje nominirance je izbrala tričlanska strokovna komisija v sestavi Nada Grošelj (predsednica), Helena Marko in Sonja Weiss.
Pogovor z nominiranci in nominirankami ter razglasitev nagrajenca bo v petek, 13. novembra 2025, na Vodnikovi domačiji v Ljubljani. Pogovor bo vodil sociolog in novinar Bernard Nežmah.
Iz utemeljitve komisije: »Ob branju prevoda dela Filozofija majhnega kraja (izvirno Filosofija palanke) srbskega filozofa Radomirja Konstantinovića bralca spreleti, da miselnost srbskih majhnih krajev sumljivo spominja na miselnost slovenskih majhnih krajev, oba naroda pa v političnem smislu plačujeta visoko ceno za tovrstno moralno ozkost. Gre za eno temeljnih del srbske moderne misli, za celostno in neizprosno kritiko duha provincialnosti, družbene zaprtosti, ideološke slepote, nacionalizma in narcizma, ki se kažejo v odporu do drugačnosti. Đurđa Strsoglavec se je mojstrsko spoprijela s Konstantinovićevim diskurzivno izjemno zahtevnim besedilom, ki ga zaznamujejo dolge, zapletene povedi ter pojmovno zgoščen, metaforičen in mestoma hermetičen jezik, ki od prevajalke ni zahteval le odličnega poznavanja izvornega jezika in ustrezne filozofske terminologije, temveč tudi izjemno kulturno občutljivost in čut za prenos kompleksne miselne teksture v slovenski jezik. Njen prevod ohranja idejno moč izvirnika in hkrati deluje kot suvereno filozofsko delo v slovenskem jeziku, ki ruši meje med filozofskim traktatom, literarnim esejem, polemiko in poetičnim govorom. Prevajalka je uspešno razvozlala avtorjeve dialoge z evropsko filozofsko tradicijo, zlasti z eksistencializmom, fenomenologijo in kritično teorijo, ter prepoznala, interpretirala in ustrezno prenesla njegove aluzije, ironijo in implicitne kulturne reference v ciljni jezik, ne da bi ob tem porušila
ritem izvirnega besedila. Poseben izziv je bil najti ustrezen prevedek za pojem palanka, ki izhaja iz specifičnega kulturnega in zgodovinskega prostora in kot tak nima neposrednega ekvivalenta v drugih jezikih. Nanaša se na majhno in zaprto skupnost ozkega in zaprtega duha. Svet majhnega kraja ni ne vas ne mesto, ni zemljepisna, temveč duhovna, miselna in nazorska kategorija, ki je mogoča vedno in povsod.«
