Nagrada Maruše Krese, ki jo podeljuje Založba Goga, je nagrada za najboljšo zbirko krathih zgodb preteklega leta. Tudi letos bo podeljena na slavnostnem dogodku na Slovenskem knjižnem sejmu, v sredo, 25. novembra 2026, ob 19. uri na Pisateljskem odru.
Zbirka dvanajstih kratkih zgodb s pomenljivim naslovom Bližina na recept z natančnim občutkom za jezik in človeško psihologijo prepleta dva na videz oddaljena svetova: svet farmacije in medicine sooča s svetom umetnosti – s slikarji, glasbeniki, pisatelji in arhitekti. Že naslov, sproža vrsto miselnih povezav – ali gre za paradoks, ironijo, nadzorovano odmerjanje ali redko dobrino, ki umanjka?
Avtorica Helena Šuklje s prepoznavno družbeno kritiko vzpostavlja polemičen odnos do sodobnega časa in aktualne družbene situacije, v kateri se znajdejo protagonisti. V svojstvenem, tekočem slogu raziskuje prostor med razumom in čustvi, med sistemom in intimo. Kompleksne odnose niansira s plastenjem bližin in usodnih dogodkov, ki jih prikaže v nelinearni časovni perspektivi. Skozi uvodni prizor ali skrivnost, ki like potegne v vrtinec dogajanja, spretno dozira povedano in zamolčano, skrito in razkrito, umišljeno in doživeto. Tok zavesti zajame bralca že v prvih stavkih in ga preko dramaturškega loka vabi do končnega, največkrat presenetljivega zasuka, ki »zareže v živo«.
Z mnogoobraznimi bližinami, ki presegajo medčloveške odnose, avtorica tehta in razkriva medsebojna razmerja in napetosti, vprašanja kariere, etičnih dilem, odgovornosti, egoizma, posameznikove svobode, ambicije in strahu ter ravnanja v usodnih življenjskih trenutkih. Odlično se znajde v vseh pripovednih perspektivah, s svojim ravno prav poetičnim slogom pa je več kot dobrodošla osvežitev na domači literarni sceni.
Iz utemeljitve žirije, ki jo letos sestavljajo Aleksandra Gačić, Saša Jerele, Katarina Modic in Maruša Mugerli Lavrenčič: »V Bližini na recept, literarnem prvencu Helene Šuklje, je zbranih dvanajst zgodb, ki se razlikujejo po dolžini in napetosti, povezuje pa jih ženski pripovedni glas. Dovršen, prefinjen jezik in časovno razgibana pripoved, ki se razkriva postopoma, odsevata notranji svet protagonistk. Junakinje se suvereno in lucidno gibljejo v svetu medicine, farmacije in poslovnega življenja, ki ga avtorica dobro pozna. Protiutež mu ponujata narava in umetnost, zlasti glasba, slikarstvo in arhitektura. V intimnih dramah, v katerih se soočajo z močnimi in samosvojimi moškimi liki, etičnimi dilemami, boleznijo in izgubo, iščejo pot od odtujenosti k bližini, od pragmatičnega hladu k toplini, od videza k pristnosti. Pod estetsko umirjeno površino se odvijajo notranji viharji, ki preraščajo v kritiko sodobnosti.«
