Skip to content

Roman Đorđić se vrača nominiran za naj knjigo leta 2021

Roman Đorđić se vrača nominiran za naj knjigo leta 2021

Drage bralke, dragi bralci, roman Đorđić se vrača Gorana Vojnovića je nominiran za veliko nagrado Slovenskega knjižnega sejma - knjiga leta 2021. Prijazno vas prosimo za vaš glas. Glasujete lahko na spletni strani Slovenskega knjižnega sejma do 2. decembra 2021. Hvala! 

Goran Vojnović (1980) je avtor uspešnic Čefurji raus!, Jugoslavija, moja dežela, Figa in Đorđić se vrača, trikratni kresnikov nagrajenec, prejemnik drugih slovenskih in mednarodnih priznanj, med drugim prestižne literarne nagrade angelus (2020). Vojnović je eden najbolj priljubljenih slovenskih pisateljev, tudi režiser, scenarist in kolumnist.

Na kratko o romanu Đorđić se vrača
Avgust 2017. Začenja se Evropsko prvenstvo v košarki in Marko Đorđić nenapovedano pride na Fužine. Prvič, odkar se je pred več kot desetimi leti preselil v Bosno, se vrača za nedoločen čas, morda celo za vedno. A v resnici ne ve, kaj bi počel na Fužinah. Njegov oče Radovan ima tumor na želodcu in čaka na operacijo, mama Ranka v skrbeh zanj in zase postaja živčna razvalina, njegovi prijatelji, Adi, Aco in Dejan, pa so raztreščeni po tem krasnem novem svetu, ki mu on sam več kot očitno ne pripada več. Adi se utaplja v drogah, Aco se je predal kriminalu, Dejan pa je izgubljen v Slovenskih Konjicah. Stare prijatelje tako vežejo le spomini. Z vsakim novim dnem, z vsako novo zmago slovenske košarkarske reprezentance postaja jasno, da Marko v Sloveniji nima več svojega mesta. Desetletje življenja v Bosni, zaznamovani z nacionalizmom in vojnimi travmami, predvsem pa nesrečna prva ljubezen, sta iz zmedenega najstnika naredila čustveno razsutega mladeniča, katerega notranji svet je zrcalna slika zunanjega.

Recenzija Maje Šučur, Dnevnik
»Ponovno druženje z Đorđićem nam Vojnović omogoči predvsem prek opuštene rabe čefurščine, pri čemer ostaja pozoren na jezikovne posebnosti različnih generacij čefurjev in njihovega humorja. V primerjavi s kakšnim od svojih prejšnjih romanov se ogne tudi mnogim sentimentalnim metaforam; svoje življenje Marko tokrat raje primerja s preprostim tovornim vlakom: »Nikoli ne bo konca teretu, ki ga vlečem za sabo.«