Ni na voljo

Čas, ki ostaja

Giorgio Agamben

Zbirka:: Koda
Prevod:: Vera Troha
Kategoriji:: Razprodane knjige

Prevodno leposlovje
Ocena bralcev:

Trda vezava ni na voljo

Leto izida

2008

Št. strani

296

ISBN

978-961-242-185-4

15,00 €

Čas, ki ostaja je svojevrsten primer branja enega najvplivnejših religioznih tekstov krščanstva, Pisma Rimljanom apostola Pavla iz leta 56 n. št. Italijanski filozof Giorgio Agamben s filološko natančnostjo kontekstualizira besedilo v luči časa nastanka, ko krščanstvo in judaizem še nista bila povsem ločena. Agamben ločuje Pavlov tekst od njegove kanonizacije skozi cerkveno zgodovino in zastopa stališče, da Pismo Rimljanom ni bilo namenjeno konstituiranju nove cerkve, marveč prej »mesijanski« odpovedi judovskim zakonom. Avtorjevo raziskovanje mesianizma vodi k drugi centralni referenci te knjige, Walterju Benjaminu. Agamben iz branja Pisma Rimljanom in Benjaminovih Tez o filozofiji zgodovine povleče vrsto do slej neslutenih vzporednic med tekstoma, v katerih se Benjaminova filozofija zgodovine prikaže v luči ponovitve in prisvojitve Pavlovega koncepta časa, ki ostaja.

Giorgio Agamben (1942, Rim) je eden najpomembnejših in najizvirnejših sodobnih italijanskih političnih filozofov. Leta 2013 je prejel nagrado Dr. Leopolda Lucasa, ki je podeljuje Univerza v Tübingenu, za delo Leviathans Rätsel.

Več o avtorju

Agamben je politični filozof, ki ga v slovenščini že poznamo po knjigi izpred štirih let z naslovom Homo sacer: suverena oblast in golo življenje ter tudi po manj znani znanstveni monografiji Kar ostaja od Auschwitza. Čas, ki ostaja pa je svojevrsten primer branja enega najbolj vplivnih religioznih tekstov krščanstva, seveda Pisma Rimljanom, ki jih avtor »s filološko natančnostjo kontekstualizira v luči časa nastanka, ko krščanstvo in judaizem še nista bila povsem ločena«. Agamben pri tem zastopa stališče, da Pismo Rimljanom ni bilo namenjeno konstruiranju nove cerkve, temveč prej odpovedi judovskim zakonom. (Samo Rugelj, Bukla)