Homo sacer Giorgia Agambena je prvi, ključni del istoimenske trilogije enega najpomembnejših in najbolj izvirnih sodobnih italijanskih političnih filozofov. V arhaičnem rimskem pravu je bil homo sacer tisti, ki ga je lahko vsakdo ubil, ne da bi s tem storil umor, in ki se ga tudi ni dalo žrtvovati v ritualno predpisanih oblikah. Prav v uboja zmožnem in žrtvovanja nezmožnem življenju homo sacer avtor najde ključ za ponovni premislek politične filozofiji. Glavna vira – poleg nenehno prisotnega duha Walterja Benjamina, Agambenovega »velikega Drugega« – sta Michel Foucault in Carl Schmitt. Agambenova stava je, da smo dandanašnji vsi homines sacri, izročeni na milost in nemilost suvereni odločitvi biopolitične »oblasti«. V takem stanju so vse tradicionalne kategorije politične refleksije, od človekovih pravic do demokracije in državljanstva, postavljene pod vprašaj. Agamben s tega stališča preuči razvoj odnosa med suvereno oblastjo in golim življenjem od Aristotela do Auschwitza, od Habeas corpus do deklaracij o človekovih pravicah in analiz pravno-politične strukture (nacističnih) koncentracijskih taborišč, biopolitičnega kraja par excellence. V njem Agamben vidi skrito biopolitično paradigmo moderne, v kateri je možnost razlikovanja med biološkim telesom in političnim telesom dokončno odpravljena. Skrito biopolitično paradigmo moderne pa odkriva tudi v današnjem globaliziranem svetu, kar dela knjigo izjemno aktualno tako za filozofe kot za pravnike, politologe, sociologe in druge intelektualne bralce.

Preberi več