Akcija
- 30 %

Črna, ki je pogoltnila vse druge barve

Josip Osti

Zbirka:: Beletrina
Kategorije:: Roman
Ocena bralcev:

Danes lahko potrdim, da je reka Bosna, ob kateri je stala meni ljuba dedkova hiša, imela več kot devet zavojev. Tako na poti do njegove hiše kot od nje naprej. In nekoč je bila bistra. Tako prozorna, da je bilo videti ne le vsako ribo v njej, temveč vsak, tudi najmanjši kamenček na njenem dnu. Kasneje pa je postala motna, neprozorna, kot zgodovina.

Trda vezava

Leto izida

2018

Št. strani

322

ISBN

978-961-284-475-2

24,00 €

16,80 €

prihranite 7,20 €
E-knjiga

Leto izida

2019

Št. strani

322

ISBN

978-961-284-647-3

16,99 €

Roman je svojevrstna epistolarna proza: so pisma v pismu in je še veliko več. Napisan je v obliki pisma kot zahvala Josipa Ostija prijatelju, pesniku Borisu A. Novaku, ki je kot predsednik slovenskega PEN v času obleganja Sarajeva nudil pomembno pomoč bosanskim ustvarjalcem. Osrednji lik je bosanski pesnik Husein Tahmiščić, ki ga je slovenska publika lahko spoznala že kot urednika antologije nove bosanske poezije, izdane v Ljubljani leta 1983. Če se je Tahmiščić na svoji pesniški poti z veliko umetniško intenziteto »spopadal s soncem«, pa je v stvarnem življenju postopoma izgubljal vid vse do popolne slepote. Osti, njegov tesni prijatelj, pripoveduje zgodbo o njem in njegovi družini s pomočjo njune korespondence. Tako obuja spomine na prijateljevanje s Tahmiščićem v Sarajevu, ko so se že začeli pojavljati znaki slabovidnosti, hude dedne bolezni Tahmiščićeve rodbine. Pesniku sledimo v Prago, kamor spremlja svojega nemirnega sina na študij fotografije, a zgodi se obleganje Sarajeva in tako tam ostaneta vrsto let. Kljub balkanski vojni tragediji in naraščajoči slepoti tam, daleč od doma vztraja pri pisanju. In življenju. Ob pomoči ljubeče ženske, ki pa jo kasneje zapusti, da se lahko skoraj slep vrne k ženi v Sarajevo. Prav tako je v romanu več vložnih zgodb o različnih osebnostih, kot so Lovro Kuhar Prežihov Voranc, Romain Rolland, Josip Broz Tito in drugi, v katerih avtor išče paralele z zgodbo o oslepelem prijatelju. Na začetku in na koncu romana sta soneta Borisa A. Novaka, ki tako veličastno zaokrožata ta slavospev prijateljstvu, ki preživi ob vseh življenjskih izgubah in ustvarjalnih dobičkih.

Knjiga je izšla v zbirki Pont v sozaložništvu Beletrine in Založbe Annales ZRS Koper.

Josip Osti (1945–2021) je bil pesnik, pisatelj, esejist, antologist, prevajalec in literarni kritik. Napisal je več proznih del in pesniških zbirk, njegov opus pa je, kot je opisal sam, ustvarjen iz jezikov spominov. Prevedel je okoli 90 knjig in 15 gledaliških besedil slovenskih avtorjev ter uredil vrsto antologij slovenske poezije v hrvaščini. Za svoja dela, ki so prevedena v več tujih jezikov, je prejel je vrsto literarnih nagrad, med njimi Župančičevo listino, zlato ptico, nagrado Vilenica in Župančičevo nagrado.

Več o avtorju