Akcija
- 42 %

Klasična Beletrina, I. letnik

Jonathan Swift, Anton Pavlovič Čehov, André Gide, Thomas Mann, Selma Lagerlöf

Zbirka:: Klasična Beletrina
Prevod:: Andrej E. Skubic, Borut Kraševec, Božo Vodušek, Mojca Kranjc, Mita Gustinčič Pahor
Kategorije:: Prevodno leposlovje

Klasična Beletrina

Beletrinin jesenski bazar
Ocena bralcev:

Trda vezava

Leto izida

2020

Št. strani

1660

ISBN

9721580391326

139,00 €

80,00 €

prihranite 59,00 €

Klasična Beletrina prinaša vrhunce svetovne književnosti spet med nas. Vsako leto bo izšlo pet svetovnih klasikov, romanov in zbirk novel, večinoma v novih prevodih. Vse knjige so estetsko oblikovane, vezane v platno in opremljene s spremnimi besedami sodobnih slovenskih izvedencev in strastnih bralcev klasikov. Gre za živa in obenem temeljna literarna dela, ki ne smejo manjkati v nobeni domači knjižnici. To so knjige za vse, knjige za vse čase.

Več na klasicnabeletrina.si!

Komplet prvega letnika Klasične Beletrine:

Jonathan Swift, Guliverjeva potovanja

Gulliverjeva potovanja Jonathana Swifta, klasično delo angloirske literature, vznemirjajo že skoraj tristo let. Ranocelnik Lemuel Gulliver se po brodolomu zbudi na otoku Lilliput, ki ga naseljujejo bitja nizke rasti, ki jim Gulliver na koncu komaj uide. Po dveh mesecih bivanja v Angliji zopet odpotuje, tokrat v kraje surovih in neizobraženih velikanov Brobdingnaga, ki jim pobegne šele, ko njegovo kletko v lêtu pobere orel in jo odvrže v morje. Nadaljuje s potovanji na otok Laputa, naseljen s teoretiki in akademiki, ki ga ne odvrnejo od nadaljnjih odkrivanj sveta, na koncu pa svoje bogate do godivščine vendarle zaključi z ugotovitvijo, da je vse, kar je videl, le del Anglije. Divja Swiftova satira postavlja človeštvo v dvorano izkrivljenih zrcal, ki ga prikazujejo kot zmanjšano ali povečano zverinsko vrsto. Čeprav je roman pisan v preprostem stilu, je imel izjemen vpliv na svetovno literaturo in ohranja svojo aktualnost še danes, kar je razvidno tudi iz številnih gledaliških in filmskih uprizoritev v tujini in pri nas.

Prevajalec: Andrej E. Skubic

Avtor spremne besede: Mladen Dolar

Anton P. Čehov, Novele

Noveli »Dvoboj« in »Pripoved neznanega človeka« sta variaciji Čehova na temo Ane Karenine in Gospe Bovary; izobražena ženska 19. stoletja zapusti moža, da bi bila z ljubimcem, od katerega pa kmalu postane popolnoma odvisna. Njen položaj je še dodatno otežen s tem, da jo družba zavrača kot nemoralno. Čehov témo v vsaki od pripovedi razvija na izviren način v »Dvoboju«, kjer sta zaljubljenca prikazana kot moralno dokaj vprašljiva človeka, se tako vse razreši z njunim moralnim in duhovnim prerodom. »Pripoved neznanega človeka« je opis podobne situacije skozi oči služabnika, zaljubljenega v junakinjo Zanaido. Ta služabnik je za nameček terorist, ki se zaposli pri svojem gospodarju, da bi ubil njegovega očeta, državnega veljaka iz Peterburga. Pripoved »Tri leta« prinaša skice iz družinskega življenja in govori o tem, kako par, ki se ne poroči iz ljubezni, v svojih odnosih preide več faz, od začetne odtujenosti do ljubezni in navajenosti. Novele so nastale v psihološko dovršenem slogu zrelega Čehova, ki veličastno slika večplastnost bistva človeške narave.

Prevajalec: Borut Kraševec

Avtor spremne besede: Miha Javornik

André Gide, Ozka vrata

Jerôme Palissier, občutljiv deček, odrašča v Parizu, poletja pa preživlja v hiši svojega strica na podeželju v Normandiji, kjer živi tudi njegova sestrična Alissa. Močno se zaljubita, odnos pa prevzame teža njunega čustvovanja. V odzivu na materino nezvestobo in pod religioznim vplivom Alissa postopoma postane prepričana, da Jerômova ljubezen do nje ogroža njegovo dušo. Da bi ga odrešila čustev, se odloči zatreti vso svojo lepoto – tako umsko kot telesno. Nemogoči odnos zaljubljencev in težavnost odraščanja ter estetizem, prignan do skrajnosti, v romanu najprej upoveduje Jerôme, proti koncu pa se zdi, da večino dogodkov podrobno opisuje Alissa, tako da se perspektivi združita oziroma ves čas prehajata druga v drugo. Romanu pripisujejo avtobiografskost, saj je bil Gide izjemen opazovalec svoje duševnosti.

Prevajalec: Božo Vodušek

Avtor spremne besede: Tone Smolej

Thomas Mann, Izpovedi bleferja Felixa Krulla

Zadnji Mannov roman pripoveduje o nenavadni karieri nadarjenega prevaranta Felixa Krulla, ki noče upoštevati moralnih predpisov družbe, pomanjkanje skromnosti pa mu skupaj z nadarjenostjo za pretvarjanje ter mogočnimi duševnimi in fizičnimi obdaritvami omogoča, da z osupljivim uspehom razvija umetnost podrejanja in prevare ter se hitro dvigne iz revščine do bogastva. Po senčnih poteh, ki jih ubira njegova narava, se bralec s Krullom potika po različnih krajih (soteska Rena, Pariz, Lizbona), kjer srečuje nenavadne, bizarne like, ki pripadajo najnižjim pa tudi najvišjim plastem evropske družbe. Kameleonski Krull v pretvarjanju postane tako spreten, da se žrtve njegove družbe skoraj štejejo za privilegirane. Mann popisuje življenje, a ne le pustolovsko, kot golo sosledje dogodkov, temveč tudi razvojno in z veliko mero komičnosti.

Prevajalka: Mojca Kranjc

Avtorica spremne besede: Amalija Maček

Selma Lagerlöf, Cesar Portugalije

Cesar Portugalije je roman o očetovski ljubezni na švedskem podeželju v drugi polovici 19. stoletja. Življenje revnega kmeta Jana dobi smisel šele z rojstvom hčerke Klare Fine Gulleborg. Med očetom in hčerjo se splete posebna vez, Klarina otroška leta so brezskrbna in harmonična. Ko Klara odraste, se napoti v Stockholm, da bi si poiskala delo in tako družini pomagala odplačati dolg. Čez čas domov res pošlje denar, sama pa se ne vrne in po vasi zakrožijo govorice, da je prostitutka. V žalosti in pričakovanju njene vrnitve se oče zateče v namišljen svet, v katerem je Klara cesarica, on pa cesar dežele Portugalije. Po dolgih petnajstih letih se Klara vrne domov in se sooči z očetovo blaznostjo. Z materjo se vkrcata na parnik, ki pelje na jug Švedske, kjer bi začeli novo življenje, na pomol pa priteče oče, ki za njima skoči v vodo in utone. Njegovo truplo iščejo nekaj tednov, medtem pa zaradi občutka krivde umre tudi mati. Klara ju pokoplje ob spoznanju o očetovi brezmejni in brezpogojni ljubezni.

Prevajalka in avtorica spremne besede: Mita Gustinčič Pahor

Jonathan Swift (1667–1745), nepreseženi mojster satire, je živel v obdobju krize evropske zavesti. Bil je deležen najboljše izobrazbe vladajočega razreda, nato pa delal kot tajnik vplivnega diplomata sira Williama Templa, ki je imel bogato knjižnico potopisov, modernega zgodovinopisja, antičnih in modernih del. Swift je iz te knjižnice črpal navdih za monumentalna Gulliverjeva potovanja. Čeprav je tudi pesnil, večinoma pindarske ode, je pesništvo kmalu opustil. Že za časa življenja so mu pripisovali blaznost, dejansko pa je ves čas bolehal za Ménièrovim sindromom. Umrl je leta 1745, epitaf v latinščini pa si je napisal kar sam.

Več o avtorju

Anton Pavlovič Čehov (1860–1904), eden največjih ruskih pisateljev vseh časov, nedvomno pa je v svetovnem vrhu piscev kratke zgodbe, za katero imajo Rusi celo posebno ime – čehovska pripoved. Čehov se je proslavil tudi z dramami in spada med največkrat uprizarjane dramatike 20. stoletja. Čeprav so ga opisovali kot pisatelja, pri katerem se prepletajo dvoumje, liričnost, skrivnostnost, simboličnost, bizarnost in večplastnost osebnosti, je njegova izjemna moč ravno v zajemanju širokega spektra človeških občutij in duha.

Več o avtorju

André Gide (1869–1951), eden najbolj cenjenih pisateljev in kritikov svoje dobe, pisatelj skoraj otipljive simbolike, sodobnik Ivana Cankarja, pri čemer je za Gida značilna še močnejša povezava med umetniškim izrazom in osebnim življenjem. Odraščal je v protestantski družini in bil deležen stroge puritanske vzgoje, posledično pa je dobro poznal Sveto pismo, kar se odraža tudi v njegovih delih. Obiskoval je Mallarméjev literarni krožek »torkovcev«, kjer se je srečeval s tedanjimi velikani – Valéryjem, Rilkejem, Claudelom. Svojevrsten osebni prelom je doživel leta 1893, ko je potoval v sever - no Afriko, kjer je srečal Oscarja Wilda in odkril svojo homoseksualnost. Bil je tudi urednik pri ugledni založbi Gallimard, iz njegove uredniške kariere je znano, da je zavrnil Proustov rokopis Iskanje izgubljenega časa.

Več o avtorju

Thomas Mann (1875–1955), velikan nemške književnosti, družbeni kritik, filantrop, esejist in dobitnik Nobelove nagrade za literaturo. Študiju ekonomije, umetnostne zgodovine in književnosti je sledila kariera izjemno uspešnega pisatelja, ki je podpisal romane Buddenbrookovi, Čarobna gora, Lotte v Weimarju: roman o Goetheju in Charlotte, Smrt v Benetkah. Redkokateri pisatelj je 20. stoletju dal tako izjemen oris dekadentnega meščanstva, umetniške razklanosti, razdvojenosti med telesnostjo in duhom kot Mann. Ko so po Hitlerjevim prihodu na oblast nacisti javno sežigali tudi njegove knjige, se je umaknil v Švico. Leta 1938 se je odselil v Ameriko, nato pa se dve leti pred smrtjo vrnil v Švico.

Več o avtorju

Selma Lagerlöf (1858–1940), največja pisateljica švedske književnosti, mojstrica lirične, preproste proze s pridihom pravljičnega. Navdih za svoje zgodbe je črpala iz pravljic in pripovedk, ki jih je kot deklica poslušala na värmlandskem podeželju. Debitirala je leta 1891 z romanom Gösta Berling. Leta 1909 je kot prva pisateljica dobila Nobelovo nagrado za književnost, leta 1914 pa je bila kot prva ženska izvoljena za članico Švedske akademije. Njena knjiga Čudovito popotovanje Nilsa Holgersona, ki je zaslovela po vsem svetu, je nastala po naročilu, kot učbenik za geografijo. Selma Lagerlöf se je tudi politično udejstvovala in se borila za žensko volilno pravico.

Več o avtorju