Akcija
- 17 %

Klasična Beletrina, VII. letnik

Izid: november 2026

François Rabelais, Nikolaj Gogolj, Leopoldo García-Alas, Virginia Woolf, Franz Kafka

Zbirka:: Klasična Beletrina
Prevod:: Branko Madžarevič, Sara Špelec, Veronika Rot, Rapa Šuklje, Štefan Vevar
Kategoriji:: Prednaročila

Klasična Beletrina
Ocena bralcev:

Trda vezava

Leto izida

2026

Št. strani

2148

144,00 €

120,00 €

prihranite 24,00 €

Klasična Beletrina prinaša vrhunce svetovne književnosti spet med nas. Vsako leto izide pet svetovnih klasikov, romanov in zbirk novel, večinoma v novih prevodih. Vse knjige so estetsko oblikovane, vezane v platno in opremljene s spremnimi besedami sodobnih slovenskih izvedencev in strastnih bralcev klasikov. Gre za živa in obenem temeljna literarna dela, ki ne smejo manjkati v nobeni domači knjižnici. To so knjige za vse, knjige za vse čase.

Sedmi letnik ambicioznega projekta Klasična Beletrina v slovenski prostor prinaša nov izbor vrhuncev svetovne književnosti. Sestavljajo ga štirje romani in zbirka kratkih zgodb v izvrstnih prevodih in s spremnimi besedami.

1. François Rabelais: Gargantua
2. Nikolaj V. Gogolj: Ukrajinske povesti
3. Leopoldo García-Alas: Regentka
4. Virginia Woolf: K svetilniku
5. Franz Kafka: Proces

François Rabelais (1494–1553) je bil francoski pisatelj, zdravnik in redovnik. Prekaljen je bil tudi v strokah, ki jih je zajel duh humanizma – v klasičnih jezikih, medicini, pravu, filozofiji, teologiji, matematiki, arhitekturi in še marsičem. Pisanju o dogodivščinah dveh velikanov, Gargantui in Pantagruelu, je posvetil kar tri desetletja (1532–1564) in tako ustvaril svoj opus magnum, ki združuje humor, satirično kritiko in filozofsko misel, v njem pa mrgoli grotesknih likov, absurdnih situacij in
globokih družbenih komentarjev. Njegova dela so v času nastanka veljala za precej kontroverzna in so bila zato velikokrat cenzurirana, z njimi pa je Rabelais postavil temelje za razvoj modernih romanov in satirične literature.

Več o avtorju

Nikolaj Vasiljevič Gogolj (1809–1852) se je rodil na območju današnje Ukrajine, natančneje Poltavske gubernije, ki je bila del ruskega cesarstva. Po materi je imel ukrajinske, po očetu pa poljske korenine, a se je priimku Janovski odpovedal in obdržal le priimek domnevnega hetmanskega prednika. Po selitvi v Peterburg je pisal samo še v ruščini in zaslovel s povestmi Večeri na pristavi blizu Dikanjke. Sledita jim raznorodna žanrska zbirka Arabeske (mdr. Portret, Plašč in Nos) in »maloruska« zbirka Mirgorod (mdr. Taras Buljba). Njegovo najpomembnejše dramsko delo je komedija Revizor, eno najpomembnejših proznih del pa roman Mrtve duše, katerih idejni oče naj bi bil Puškin.

Več o avtorju

Leopoldo Garcia-Alas (1852–1901), znan tudi kot Clarín, je živel in ustvarjal v drugi polovici 19. stoletja ter velja za najpomembnejšega predstavnika španskega realizma. Študiral je pravo in ga kasneje poučeval na Univerzi v Oviedu, obenem pa se je udejstvoval kot publicist in romanopisec. Zavzel je kritično držo do cerkve in se boril za liberalizem, v tedanjem konservativnem okolju je predstavljal kontroverzen kritiški glas. Na njegovo pisanje sta vplivala zlasti francoski realizem in naturalizem. Regentka je njegovo najpomembnejše delo, napisal ga je star komaj dvaintrideset let.

Več o avtorju

Virginia Woolf (1882–1941) je ena najpomembnejših in najvplivnejših pisateljic 20. stoletja in ključna predstavnica britanske modernistične književnosti. Med njenimi romani izstopajo Gospa Dalloway (1925), K svetilniku (1927), Orlando (1928) in Valovi (1931), ki jih odlikuje drzno prevpraševanje tradicionalnih pripovednih pristopov, večplastnost zgodb in mojstrska raba tehnike toka zavesti. Pisateljičin pripovedni slog omogoča subtilno odstiranje človeške podzavesti skozi razdrobljene podobe, notranji monologi njenih likov pa se ob inovativni in tankočutni rabi jezika prepletajo in zlivajo v eno v presunljivem raziskovanju raznolikih
intimnih svetov.

Več o avtorju

Franz Kafka (1883–1924, Praga, Češka) velja za klasika svetovne književnosti in literarno legendo, čeprav je za časa svojega življenja objavil le manjši del svojega pisateljskega opusa. Njegova najbolj znana dela so romani Proces, Grad in Amerika, napisal pa je tudi številne kratke zgodbe, pisma in eseje. Po avtorju so poimenovali mednarodno literarno nagrado.

Več o avtorju