Ni na voljo

Kosec koso brusi

Lado Kralj

Zbirka:: Beletrina
Kategorije:: Razprodane knjige

Kratka proza

Slovensko leposlovje
Ocena bralcev:

Trda vezava razprodano

Leto izida

2010

Št. strani

153

ISBN

978-961-242-273-8

24,00 €
E-knjiga

Leto izida

2010

Št. strani

153

ISBN

978-961-242-416-9

7,99 €

Kosec koso brusi je knjiga petih daljših pripovedi, ki se dogajajo vse od sedemdesetih let prejšnjega stoletja pa do našega časa. Časi se sicer menjujejo, a kot da so vedno enako dušeči za nemirne in neprilagojene individualiste. Kraljev fokus pa ni usmerjen zgolj v izris socialnega konteksta posameznikovega beganja. Kralj je preveč radoživ, včasih obešenjaški, spet drugič nekoliko sanjaški in vselej oborožen z razbohoteno domišljijo. V knjigi se vseskozi pojavljajo prividi in vzporedni svetovi, od tistih bolj otipljivih, kot so igre na srečo, podjetništvo in gledališče, do tistih povsem prosojnih, a še kako pomembnih prikazni. Človek ni več določen zgolj z logosom, postaja del karnevalskega plesa – tistega plesa življenja in smrti, o katerem je nekoč govoril ex cathedra in zanj ogreval eterične častilce literature – pred vami je blazno resna šala, pridružite se!

Lado Kralj (1938-2022) je za svojo zbirko kratke proze Kosec koso brusi (2010) prejel nagrado za najboljši prvenec in fabulo. Leta 2014 je objavil še roman Če delaš omleto, leta 2022 pa svoj zadnji roman Ne bom se več drsal na bajerju. Kot avtor se je podpisal pod znanstvena dela Ekspresionizem, Teorija drame in Primerjalni članki, kot urednik pa pod Zbrano delo Slavka Gruma (1976) in Zgodbe iz tridesetih let (2010) Milene Mohorič. Po diplomi je študiral na univerzi New York University in bil dramaturg v avantgardnem gledališču The Performing Garage. Bil je soustanovitelj gledališč Glej in Pekarna. Društvo gledaliških kritikov in teatrologov mu je leta 2020 podelilo nagrado za življenjsko delo.

Več o avtorju

Pet ne-tako-zelo-kratkih zgodb slovenskega teatrologa in dramaturga je potovanje skozi prostor-čas, saj vsaka od njih s pretanjenim psihološkim izrisom posameznika, vpetega v družbene mehanizme, presega golo zgodovinskost. Od politiziranih igralcev v nemirnih sedemdesetih letih do »srečelovca«, ki se spogleduje z Dostojevskim in Puškinovo Pikovo damo, se zdi, da se vse začenja in končuje pri Sleherniku, skupaj z nepozabno koso, ki ga spremlja na vsakem koraku in opominja, da je vsak korak zapisan minljivosti. Pod skrbno razpetim dramaturškim lokom si roko podajajo žanrski hibridi, vključno z monološkimi pasažami, razpotegnjenimi didaskalijami in scenarističnim osnutkom. Ana Geršak