Ni na voljo

Navzkrižna srečavanja

Taras Kermauner

Zbirka:: Beletrina
Kategorije:: Razprodane knjige

Slovensko leposlovje

Roman
Ocena bralcev:

Trda vezava razprodano

Leto izida

2008

Št. strani

651

ISBN

978-961-242-147-2

5,00 €
E-knjiga

Leto izida

2008

Št. strani

651

ISBN

978-961-242-442-8

9,99 €

V esejistično-memoarski knjigi Navzkrižna srečavanja se avtor loti portretov svojih duhovnih očetov – Vidmarja, Kocbeka, Mraka, Kidriča in drugih –, nadaljuje pa predvsem z razmišljanji o generacijskih kolegih, denimo Božiču in Rožancu. Sklepno poglavje pripada očetu, morda temeljnemu liku njegovega življenja. Kermauner z izjemno osebno zavzetostjo priklicuje v območje portreta senčno in sončno, skuša biti realen, realen v osebni prizadetosti in ne navidezni objektivni distanci. Skozi Navzkrižna srečavanja preseva slovenska povojna intelektualna zgodovina, uzrta skozi nenehno intelektualno iskanje človeka, ki ni v iskanju resnice nikoli mogel ostati fiksiran v enem samem pogledu na svet.

Taras Kermauner (1930 –2008) je bil literarni zgodovinar, filozof, esejist, kritik in dramaturg. Pisal je razprave o filmu, glasbi, slikarstvu, kulturi, politiki, filozofske razprave in razprave o književnosti, največ pa se je ukvarjal z literarno zgodovino in literarno teorijo. Z več kot sto knjigami je eden najplodovitejših slovenskih avtorjev.

Več o avtorju

Kermauner je prav zaradi dejstva, ker o umetnosti govori z enako silo kot o politiki, ker o Kidričevem temperamentu govori z enako močjo kot o Kocbekovem strahu in pogumu ali Zupanovem disidenstvu in anarhizmu, za vedno moderen in odpira nove perspektive na današnji čas. Tudi zato, ker govori o junakih - pojmu, ki danes izgineva.« (Irena Štaudohar, Delo) »Eseji in memoari, ki bi jih, če ne bi bilo dolgočasno in izrabljeno, združil pod naslovom “O življenju in smrti”, se lotevajo portretov avtorjevih duhovnih očetov - Kidriča, Kocbeka, Vidmarja, Mraka in drugih - sodobnikov, generacijskih kolegov in prijateljev, pri čemer se Kermauner v sklepnem poglavju posveti svojemu očetu, verjetno najpomembnejši personi njegovega življenja.« (Ana Schnabl, Dnevnik)