Nagrada lastovka
Nominacija za Cankarjevo nagrado 2026

Nemogoče

Nina Dragičević

Prelistaj knjigo

Zbirka:: Posebne izdaje
Kategorije:: Slovensko leposlovje

Poezija

Esejistika

Kratka proza
Ocena bralcev:

Mehka vezava z zavihki

Leto izida

2025

Št. strani

224

ISBN

978-961-298-448-9

34,90 €

Zorana se je hudo poškodovala v prometni nesreči; ko jo pripeljejo v bolnišnico, osebje pade v šok. Zorana obmolči. V koncertni dvorani pride do škandala, ker se je neka skladateljica predstavljala za bogato vdovo; vsi se stepejo. Skladateljica Vilma Mikek se medtem razburja, ker njeno ime kar naprej pišejo narobe. Tožibabe vztrajajo, da so daleč najboljši bend v Jugoslaviji, če ne kar na svetu. In nihče ne ve, kje, kaj šele, kdo je Marija Zalar. Nina Dragičević pa Nemogoče začne z: »Nikoli ni bilo mišljeno, da se bodo ta življenja zapisala.«
Nato jih zapiše. Pred nami je prva pesniška knjiga o skladateljicah na Slovenskem. Medtem ko so nas učili, da zgodovina tukajšnjega prostora premore tako rekoč natanko eno skladateljico, Josipino Turnograjsko, jih Nina Dragičević sreča mnogo več, v več stoletjih, v mestih in vaseh. Prihajajo in odhajajo, komajda kaj povedo o sebi ali svojih umetniških aspiracijah. Morda jih ni nihče nič vprašal, morda niso želele povedati, morda so povedale, a so jih zgodovinski procesi izbrisali. Kaj to pove o njih? Kaj pa o nas?
Kar bi lahko bila znanstvena študija, pri Nini Dragičević tudi v formi in jeziku postane inovativno leposlovno delo. Poetična razprava, hibridna književnost. Avtorica prehaja med poezijo in prozo, konkretnim podatkom, esejistično subjektivnostjo in teoretsko preciznostjo, znane forme se razmajejo in nato združijo v en sam silovit tekst.
Vse skupaj se lahko zdi nemogoče. Kot nekaj, kar ni možno, in kot nekdo, ki je možen, a sili v napor preobračanja paradigme. To one tudi so: nemogoče, a še kako tu, kjer smo tudi mi.

Dr. Nina Dragičević je pesnica, esejistka, zvočna umetnica in sociologinja, avtorica knjig Kdo ima druge skrbi (Škuc, 2014), Slavne neznane (Škuc, 2016), Med njima je glasba (Parada ponosa, 2017), Ljubav reče greva (Škuc, 2019), To telo, pokončno (Škuc, 2021), Kako zveni oblast (Založba /*cf, 2022), Ampak, kdo? (Škuc, 2023), Auditory Poverty and its Discontents: An Essay (Errant Bodies Press, 2024) in Nemogoče (Beletrina, 2025).
Njeno delo odlikujejo značilna hibridnost v formi in slogu, jezikovna preciznost ter artikulirana queer in feministična drža. Kritiki označujejo njeno delo kot »udarno«, »pionirsko« in »veličastno«, kot »močno, silovito poezijo, ki si zasluži veliko pozornosti«.
Nina Dragičević je za svoje delo prejela nagrado dr. Ane Mayer Kansky (Univerza v Ljubljani), Werner Düttmann Fellowship (Akademie der Künste, Berlin), Jenkovo nagrado, Župančičevo nagrado, dve nagradi vitez poezije, bila pa je tudi finalistka za nagrado Palma Ars Acustica (EBU).

Več o avtorju