Ni na voljo

Privlačnost praznine

Drago Jančar

Zbirka:: Beletrina
Kategorije:: Razprodane knjige

Slovensko leposlovje

Roman
Ocena bralcev:

Trda vezava razprodano

Leto izida

2002

Št. strani

220

ISBN

978-961-6356-85-5

16,69 €
E-knjiga

Leto izida

2002

Št. strani

220

ISBN

978-961-284-258-1

9,99 €

Privlačnost praznine je gotovo edinstvena in posebej dragocena Jančarjeva knjiga. V njej so združeni premisleki o eni sami temi, literaturi. Knjiga ni kakšna sistematična študija, njen nastanek je nekako samodejen, plod treh desetletij. Pred nami je zbirka fragmentov, prebliskov ob branjih, nekakšen bralski dnevnik. Najbolj preseneti ugotovitev, da so Jančarjeve refleksije, ne glede na čas nastanka, vseskozi neverjetno plastične, njihov snovalec zagrizeno zasleduje človekovo nemirno usodo in njen odzven v prebranih knjigah. Časovna distanca je kljub vsemu zadostna, da moremo brez zadržkov občudovati avtorjevo individualizirano gledišče, ki se ni nikoli utopilo v mlakuži enodnevnih trendov. Takšna bralska pozicija pa preko ovinka marsikaj pove o Jančarjevi avtopoetiki. Vrhunska ustvarjalnost ni mogoča brez samopremisleka, brez lociranja temeljnih koordinat neskončne domišljije.

Drago Jančar (1948), pisatelj, dramatik in esejist, velja za enega od najbolj uveljavljenih in prevajanih sodobnih slovenskih avtorjev. Najprej je deloval kot urednik, lektor in korektor pri Časopisu Večer, od leta 1981 in vse do svoje upokojitve 2016 pa je bil urednik in tajnik pri Slovenski matici. Za svoja dela je prejel mnoga najvidnejša slovenska in mednarodna priznanja - leta 2020 je za svoj opus prejel avstrijsko državno nagrado za evropsko književnost, septembra 2021 pa tudi častni doktorat mariborske univerze.

Več o avtorju

Umetnikovi odzivi na vprašanja, ki ne prenesejo pološčenih odgovorov. O dandanašnji evropski literarni estetiki: priča smo stanju zmeraj bolj opazne in oprijemljive razlike med globino in praznino, razpadu ostrih estetskih kriterijev, s tem pa poplavi založniške literarne komercializacije (lahkotnosti, berljivosti in seveda, prodajnosti), ki z raznoraznimi "nekaj več" (Cohelio in njemu sorodni) ponuja izključno - duhovno praznino. In kaj je ob tej "amerikanizaciji" literature naravnost srhljivo? To, da se prodajni uspeh vse bolj samoumevno enači s kvaliteto ...O dandanašnji informacijski zmešnjavi, ki nas preplavlja iz računalnikov: "Groteskno je prizadevanje šolnikov in pedagogov, ki se trudijo, da bi vsak učenec prišel do svojega računalnika, saj v resnici že dolgo gre predvsem za to, da bi vsak računalnik našel svojega učenca ..." In prav zabavno bo opazovati zmedo, ki bo zajela šolski sistem ob spoznanju, da so z informacijsko tehnologijo naphane mlade glavice pravzaprav prazne, saj je branje pač nenadomestljivo za razvoj človekove osebnosti ...O podobi dandanašnjega samotnega bralca s knjigo v roki: zasedla jo je podoba človeka s slušalkami na ušesih in daljinskim upravljalcem v dlani, skratka, svet je razdeljen na manjšino, ki bere, in večino, ki tega ne počne. In zopet srhljivo: "Izbrani predstavniki večine tekajo od enega razpoložljivega mikrofona do drugega in se postavljajo pred vsako kamero, da bi tam nemudoma razložili, česa niso prebrali, česa ne vejo in vse ostalo, česar njihovi možgani niso sposobni zapopasti ..."Z eno besedo: opomin. (Danijel vončina, www.mladina.si)