Ni na voljo

Sebastjan in most

Tone Partljič

Prelistaj knjigo

Zbirka:: Beletrina
Kategoriji:: Slovensko leposlovje

Roman
Ocena bralcev:

Trda vezava razprodano

Leto izida

2014

Št. strani

469

ISBN

978-961-284-006-8

29,00 €
E-knjiga

Leto izida

2014

Št. strani

469

ISBN

978-961-284-022-8

15,99 €

Leta 1904, med gradnjo legendarnega Solkanskega mostu, inženirju Sebastjanu Gorjupu kamniti blok zdrobi nogo. Bolj kot protetični nadomestek Sebastjana z melanholijo navdaja pogled na kamniti most, zato se preseli v Maribor. Na Lentu ob Dravi si ustvari družino s pobožnjakarsko Terezijo, se zbliža s precej bolj tuzemsko naravnano taščo Angelo in počasi naveže stike z nekaterimi štajerskimi izobraženci in veljaki. Ko se leta 1909 začne načrtovanje gradnje novega mostu čez Dravo, je Sebastjan povabljen k sodelovanju, a ga zanima zgolj most, posluha za politična mešetarjenja pa nima. Ostane le opazovalec dogajanja, ki ga v nočnih urah popisuje v svojem dnevniku. Sebastjanova intimna življenjska izpoved in zgodba o mostu se tako prepletata z dramatičnimi dogodki prve svetovne vojne, usodno pa ostaneta povezani vse do začetka druge, ko teža vnovičnih vojnih grozot zlomi most, kmalu pa tudi njegovega zvestega kronista.

Tone Partljič, leta 1940 v Mariboru rojeni pisatelj, je začel dvajsetleten v šestdesetih letih pisati predvsem krajšo socialno in satirično prozo. Ko se je odpravil v mestni gledališki svet, pa je napisal okoli trideset uspešnih gledaliških komedij, nekatere, Ščuke pa ni, En dan resnice in Moj ata, socialistični kulak, so igrali po vsej Jugoslaviji. Za Kulaka je prejel Grumovo nagrado, za ves komedijski opus pa Prešernovo nagrado za življenjsko delo – gotovo zasluženo, saj je najteže nasmejati vedno nekam žalostne in malce jezne Slovence. Nekaj navdiha za komedijo je dobil tudi v času, ko je bil državni poslanec. Odkar je upokojen, piše obsežnejše prozne knjige, najraje romane.

Več o avtorju

"Partljič je nedvomno opravil veliko raziskovalno delo in pred bralca postavlja slikovito poustvarjeno socialno okolje Maribora pred natanko 100 leti." (Mojca Pišek, Dnevnik)