Ni na voljo

Slike z razstave

Alojz Ihan

Prelistaj knjigo

Zbirka:: Beletrina
Kategoriji:: Slovensko leposlovje

Roman
Ocena bralcev:

Trda vezava razprodano

Leto izida

2013

Št. strani

264

ISBN

978-961-242-900-3

24,00 €

Slike z razstave je slavna klavirska suita Modesta Musorgskega iz leta 1874, ki jo je navdihnilo deset slik ruskega umetnika Viktorja Hartmanna. Teh deset slikarsko-glasbenih kompozicij pa daje tudi ton poglavjem v najnovejšem romanu Alojza Ihana. V vratolomnem svetu farmacevtskih kupčij, sredi razklenjenih strasti in anomalij tranzicije se srečajo umirjeni zdravnik pred upokojitvijo, nekdanji udbaški poslovnež in štiridesetletni propadli borznik, pa seveda zala ruska prevajalka, ki ji v slovanskem svetu po lepoti ni para. Na koncu humorne pripovedi s številnimi zapleti in mafijskimi akcijami ter zavidljivo količino krvi se izkaže, da prava ženska in prava ruska vodka poenotita celo antagonistične predstavnike treh generacij, ki se v slovenski realnosti sicer nenehno počutijo žrtve druga druge.

Alojz Ihan (1961) je ugleden zdravnik, specialist klinične mikrobiologije, predstojnik Katedre za mikrobiologijo in imunologijo, redni profesor mikrobiologije in imunologije na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani ter vodja Oddelka za imunologijo na Inštitutu za mikrobiologijo Medicinske fakultete. Leto po diplomi na ljubljanski Medicinski fakulteti je pričel delovati na Inštitutu za mikrobiologijo. Naziv doktor medicinskih znanosti je pridobil leta 1993, pred tem je dve leti deloval na Nacionalnem inštitutu za raziskavo raka v Genovi, po doktoratu pa raziskovalno gostoval v ZDA. Poleg strokovnega, pedagoškega in znanstvenoraziskovalnega dela se ukvarja tudi s književnostjo. Bil je urednik literarnih revij Problemi, Literatura in Sodobnost ter knjižne zbirke Aleph. Izdal je šest knjig poezije, tri romane, tri knjige esejev in dve poljudnoznanstveni knjigi. Za svoje literarno delo je prejel številne nagrade, med njimi Jenkovo, Rožančevo in nagrado Prešernovega sklada.

Več o avtorju

Zdi se, da avtor družbeno diagnostiko obvlada do mere, ko bi ji lahko podtaknil skorajda katero koli oziroma kakršno koli zgodbo. Roman, ki načenja tako raznolike avtorsko podpisane teme, bi lahko bil postavljen tudi med povsem drugačne like, ki bi odigrali povsem drugačno dramo.« (Mojca Pišek, Dnevnik)