Francoski inštitut v Sloveniiji je ob mednarodnem dnevu Frankofonije objavil seznam nominiranih knjig za Nodierevo nagrado, med njimi tudi dva prevoda, ki sta izšla pri naši založbi.
Žirija v sestavi Tanja Lesničar Pučko, dr. Florence Gacoin-Marks in Nina Gostiša je med leposlovnimi knjižnimi deli, ki so leta 2023 pri slovenskih založbah prvič izšla v slovenskem jeziku, izbrala dvanajst besedil, ki se bodo potegovala za to priznanje. Slavnostna razglasitev in podelitev nagrade bo med 6. in 9. junijem na vseslovenskem literarnem festivalu 29. Slovenski dnevi knjige.
Branko Madžarevič je na Filozofski fakulteti diplomiral iz angleščine in francoščine. Že od svojih prvih knjižnih prevodov je bil član Izvršnega odbora Društva slovenskih književnih prevajalcev. V letih 1984 in 1985 je bil član Upravnega odbora Prešernovega sklada, vrsto let pa predsednik komisije za Sovretove nagrade. Med Slovence v minulega pol stoletja pripeljal Rabelaisova Gargantuo in Pantagruela, Célinovo Potovanje na konec noči in še več leposlovnih mojstrovin, je Montaignovo mojstrovino prevajal četrt stoletja.
Michel de Montaigne, rojen Michel Eyquem (1533–1592), je najpomembnejši renesančni filozof. Po očetovi smrti poleti 1571 se je umaknil v zatišje domačega gradu, kjer se je lotil esejev in v zavetju svojega stolpa preživel naslednjih deset let. Eseji v treh knjigah, ki obsegajo impozantnih 1300 strani, so prvotno izšli leta 1580 in pokrivajo široko tematsko polje, najpomembneje pa je seveda, da prinašajo nov slog pisanja – esej –, ki v sebi združuje poskus, preizkušnjo in izkustvo.
Saša Jerele je diplomirala iz francistike in komparativistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani in prevaja francoska besedila s področja leposlovja, humanistike in družboslovja - od klasičnih (Descartes, Renan) do sodobnih avtorjev (Del Amo). Za svoje prevode je prejela že več nagrad, med drugim nagrado Radojke Vrančič za prevod Hadrijanovih spominov leta 2003 ter Sovretovo nagrado za prevod Spleta večnosti leta 2017.
Salambô je historični roman, ki se odvija v Kartagini po prvi punski vojni. Avtorja so prebiranje zgodovinskih del, obiskovanje muzejev in potovanja v severno Afriko navdihnili h kreaciji senzualne glavne junakinje Salambô po kateri je delo prejelo ime.
Nodiereva nagrada je pobuda Francoskega inštituta v Sloveniji v sodelovanju z Društvom za promocijo literarnega prevoda ATLAS (Association pour la promotion de la traduction littéraire) in Mednarodnim središčem leposlovnih prevajalcev CITL (Collège international des traducteurs littéraires d’Arles).
Obema nominirancema iskreno čestitamo!
