Kot je povedal direktor Beletrine Mitja Čander, je Beletrina »sodobna kulturna institucija, v prvi vrsti seveda založba, ki bo letos izdala 60 raznovrstnih, za marsikoga zanimivih naslovov, po drugi strani pa se ukvarjamo s številnimi drugimi vsebinami, bolj ali manj povezanimi s knjigami. To sta seveda predvsem oba literarna festivala, Fabula ter Dnevi poezije in vina ter vrsta projektov, ki so izšli iz tega, zlasti platforma Versopolis. Izrazito se posvečamo digitalizaciji, ki je pomemben trend sodobnega časa, tu naj omenim predvsem Biblos, ki omogoča izposojo e-knjig tako v splošnih kot v šolskih knjižnicah ter AirBeletrino, ki je najbolj bran kulturni portal pri nas. Omenim naj še projekte, namenjene vključevanju ranljivih skupin, verjetno smo osrednja institucija v Sloveniji, ki skrbi za digitalizacijo in spletno dostopnost za te skupine. Skratka skušamo slediti trendom, ohranjati kakovost in hkrati ostajati v stiku s sodobnim časom«.
Izvršna direktorica Alma Čaušević Klemenčič je predstavila poslovanje Beletrine v preteklem letu, med drugim je povedala, da profesionalizacija založbe, ki je podvojila število zaposlenih, zagotavlja stabilno poslovanje. »Kar 40 odstotkov virov prihaja od prodaje, 20 odstotkov iz evropskih in mednarodnih virov in 40 odstotkov iz javnih sredstev, pri čemer v tem delu kar 12 odstotkov namenjamo e-knjigi, ki postaja res pomemben del založbe.« Beletrina je v zadnjem desetletju svoja prizadevanja usmerila tudi na druga področja, ki tvorijo sinergije z osnovno založniško dejavnostjo: »Lani smo prijavili kar 83 projektov, od tega smo do tega trenutka prejeli financiranje za 72 projektov, kar pomeni 87-odstotno uspešnost. Pri tem naj omenim evropske projekte, že uveljavljeno mednarodno pesniško platforma Versopolis, ki najboljšim mladim pesnicam in pesnikom pomaga do mednarodne uveljavitve, v okviru projekta pa nastaja tudi mednarodni literarni medij v angleškem jeziku. Druga evropska projekta, ki ju je treba izpostaviti v letu 2022, sta še ArtAct in LITMAG.« Čaušević Klemenčič je še poudarila tudi lokalno delovanje Beletrine, ki je lani organizirala kar 284 dogodkov, številne med njimi po vsej Sloveniji. Vse bolj se posvečajo mladim bralcem, v ta namen so razvili projekt Berideli, v katerem je lani sodelovalo okoli 1.000 učencev iz 25 osnovnih šol, z nestrpnostjo pa pričakujejo zagon enega izmed največjih projektov, ki bo predvidoma zaživel konec leta. »Naročniška multimedijska platforma se bo imenovala BeletrinaDigital, ponujala pa bo elektronske in zvočne knjige v slovenskem in angleškem jeziku, aktualne filme s slovenskimi podnapisi in sinhronizirane risanke, izvirne podkaste ter izvirne tekstovne in video vsebine.«
Glavni urednik Urban Vovk je predstavil vsebinsko in oblikovno bogat knjižni katalog, ki razkriva izjemno knjižno bero, z znakom Beletrine bo namreč letos izšlo kar 60 naslovov. Poudaril je, da je med avtorji približno polovica domačih, še posebej pa ga veseli delež avtoric, ki se je približal petini. »Nabor avtorjev je pester, vključuje vse generacije, oba spola ter izvirna dela in prevode. Zasledujemo tudi žanrsko pestrost, poleg vodilnega leposlovja v prozi in poeziji so v programu tudi humanistična dela, biografije, tudi poklicne, zgodovinske knjige in drugo. Pod okriljem založbe nastajata tudi zbirki Klasična Beletrina, letos bo izšel že IV. letnik, ter mladinska Zvezdna Beletrina, ki na police pošilja II. letnik.« Vovk je še poudaril, da tako obsežen knjižni program predstavlja velik izziv, »za katerega pa verjamem, da mu bomo kos, saj uredniško ekipo sestavljamo štirje zaposleni uredniki in več zunanjih sodelavcev«.
Programski direktor Aleš Šteger je prepričan, da je eden izmed največjih izzivov založbe, ki je v ekspanziji tako v založniškem delu kot v razvoju komplementarnih dejavnosti, kako pri tem ohranjati tudi duhovno odprtost. »Beletrina ni bila in nikoli ne bo zgolj tovarna knjig, temveč je v prvi vrsti laboratorij inovativnih idej, v tem smislu se različne vsebine med sabo povezujejo in nadgrajujejo. Naše delo je namenjeno predvsem slovenskemu bralstvu, v slovenščini, a vse to ne bi bilo mogoče, če ne bi bili vsa leta v širši mednarodni skupnosti, v kateri nismo zgolj nekdo, ki uvaža to, kar je preverjeno v tujini, ampak inoviramo. Tak primer je Versopolis, s katerim smo postavili nek nuovom v mednarodnem prostoru.«