Ni na voljo

Dnevi Nevade

Bernardo Atxaga

Zbirka:: Žepna Beletrina
Prevod:: Marjeta Drobnič
Kategoriji:: Razprodane knjige

Roman
Ocena bralcev:

Mehka vezava razprodano

Leto izida

2017

Št. strani

468

ISBN

978-961-284-268-0

10,00 €
E-knjiga

Leto izida

2017

Št. strani

468

ISBN

978-961-284-320-5

7,99 €

Pričujoči roman pripoveduje zgodbo o pisatelju, ki se iz rodne Baskije začasno preseli v Nevado v ZDA. A Dnevi Nevade obenem povedo veliko več. Pripovedujejo tudi zgodbo o trenutkih, v katerih se sedanjost premeša s spomini, podobami in sanjami. Kjer se negostoljubna puščavska pokrajina preplete s horizontom svetlikajočih se luči casinojev, kar pisatelja – in bralca – popelje v neke druge, veliko bolj intimne pokrajine. Dnevi Nevade so zgodba, sestavljena iz zgodb, ki nam pokažejo, kako vsaka doživeta izkušnja in vsaka povezava, ki se oblikuje med ljudmi, presega razdaljo časa in prostora. Kako vsako čustvo, ki ga izkusimo, in vsaka bolečina, ki se nas dotakne, pusti neizbrisen odtis v našem notranjem svetu. In nas oblikuje v to, kar smo.

Bernardo Atxaga (1951, Asteasu, Španija) je baskovski pisatelj, pesnik in prevajalec, ki je za svoja dela prejel prestižne nagrade, med njimi državno kritiško nagrado za najboljše prozno delo v baskovskem jeziku za roman Dnevi Nevade. Njegova dela so prevedena v več kot 20 jezikov.

Več o avtorju

Rad si predstavljam, da je življenje, moje življenje, nekakšen maraton. Za prvih dvajset, trideset kilometrov sem si privoščil veliko potovanj, izhajal sem iz prepričanja, da potovanja, srečevanja in krajša ali daljša poznanstva z različnimi ljudmi – kot se reče – širijo obzorja. Zdaj, v finišu mojega maratona, nisem več tako prepričan o tem. Vem, nisem ravno veren človek, a dozdeva se mi, da postajam nekakšen budist: tudi v svojem malem svetu, v bližnji okolici, v svoji vasici lahko najdeš vse, ves svet, vse ideje, zato potovanja niti niso tako nujna.

Bernardo Atxaga v intervjuju za Delo
Vse to je seveda dosledno v slogu njegovega postopka literarnega oblikovanja sveta: vzeti nekoherentno gradivo, množico naključnih spominskih fragmentov in jih oblikovati v bleščečo sliko neskončnega vesoljstva človekove duše.

Delo
Ko pišem, se počutim, da je še nekdo z menoj, nekakšen fantom, nekdo, veliko bolj pogumen od mene. Pisanje je zunaj mojega nadzora, roka se premika, včasih tudi v smer, ki me presega.

Bernardo Atxaga v intervjuju za AirBeletrino