Ni na voljo

Josip Ipavec, slovenski Mozart

Igor Grdina

Prelistaj knjigo

Zbirka:: Posebne izdaje
Kategorije:: Biografija, avtobiografija in dnevniki
Ocena bralcev:

Trda vezava, ščitni ovitek razprodano

Leto izida

2021

Št. strani

196

ISBN

978-961-284-759-3

25,00 €
E-knjiga

Leto izida

2021

ISBN

978-961-284-780-7

18,99 €

Letos obeležujemo 100. obletnico smrti skladatelja in zdravnika dr. Josipa Ipavca (1873–1921), ki je za slovensko glasbeno zgodovino ustvaril veliko pomembnih del, zato je leto 2021 razglašeno za Ipavčevo leto. Ob tej priložnost je v sozaložništvu s Knjižnico Šentjur in ob podpori Občine Šentjur izšla knjiga enega naših osrednjih zgodovinarjev ddr. Igorja Grdine Slovenski Mozart (tako so ga namreč poimenovali Nemci). Ipavčeva prelomna skladba Možiček (1901) ni samo kronološko prvi, temveč tudi recepcijsko najuspešnejši slovenski balet, zapiše Grdina, prepojen pa je že z novoromantičnim duhom. »Josip Ipavec se je med tujci uveljavil pred slovenskimi impresionisti in pred Plečnikom, njegova dela pa so se izvajala od habsburške monarhije na vzhodu do Združenih držav Amerike na zahodu,« pojasnjuje Grdina. Pričujoča knjiga o avtorju prvega slovenskega baleta tematizira tragično zgodbo Josipa Ipavca, posebno pozornost pa posveča operi Princesa Vrtoglavka, ki je bila kot skladateljev ustvarjalni testament krstno uprizorjena šele leta 1997. Slovenski Mozart je nepogrešljivo delo, ki bo spodbudilo ponovno odkrivanje slovenskega glasbenega velikana.

Igor Grdina (1965) je doktoriral iz slovenske literarne zgodovine in zgodovine, ukvarja se predvsem z zgodovino starejše in novejše slovenske književnosti (do ok. 1950), s kulturno zgodovino in politično zgodovino 16., 18., 19. in 20. stoletja. Njegova bibliografija obsega več kot 1300 enot; od tega je več kot 30 samostojnih knjig. Ena njegovih dram je bila prevedena v ruščino in izdana v Rusiji. Bil je zaposlen na Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete v Ljubljani, kjer je bil nazadnje redni profesor za starejšo in novejšo slovensko književnost. Sedaj je znanstveni svetnik na ZRC SAZU, sodeluje tudi z AMEU-ISH in predava na programu Kulturna zgodovina na Univerzi v Novi Gorici.

Več o avtorju