Akcija
- 17 %
Prednaročilo

Klasična Beletrina, VI. letnik

Izid: november 2025

Edgar Allan Poe, Émile Zola, Víctor Català, Grazia Deledda, Ivo Andrić

Zbirka:: Klasična Beletrina
Prevod:: Andrej Arko, Jože Udovič, Tina Mahkota, Jaroslav Skrušny, Simona Škrabec, Vasja Badalič, Đurđa Strsoglavec
Kategorije:: Klasična Beletrina

Prevodno leposlovje

Prednaročila
Ocena bralcev:

Trda vezava

Leto izida

2025

Št. strani

1636

144,00 €

120,00 €

prihranite 24,00 €

Klasična Beletrina prinaša vrhunce svetovne književnosti spet med nas. Vsako leto izide pet svetovnih klasikov, romanov in zbirk novel, večinoma v novih prevodih. Vse knjige so estetsko oblikovane, vezane v platno in opremljene s spremnimi besedami sodobnih slovenskih izvedencev in strastnih bralcev klasikov. Gre za živa in obenem temeljna literarna dela, ki ne smejo manjkati v nobeni domači knjižnici. To so knjige za vse, knjige za vse čase.

Šesti letnik ambicioznega projekta Klasična Beletrina v slovenski prostor prinaša nov izbor vrhuncev svetovne književnosti. Sestavljajo ga štirje romani in zbirka kratkih zgodb v izvrstnih prevodih in s spremnimi besedami.

1. Edgar Allan Poe: Groteske in arabeske
2. Émile Zola: Plen
3. Víctor Català: Samota
4.Grazia Deledda: Elias Portolu
5. Ivo Andrić: Most na Drini

Edgar Allan Poe (1809–1849), ameriški pesnik, pisatelj, urednik in kritik, je bil v marsikaterem smislu literarni pionir, ki je vplival na generacije pomembnih književnikov: v ameriški literarni tradiciji velja za enega od začetnikov kratke zgodbe, pripišemo pa mu lahko tudi zasluge za razvoj klasične detektivke in polaganje temeljev znanstvenofantastičnega žanra. Čeprav si je ime zares ustvaril s kultno pesnitvijo Krokar, so poleg njegove poezije izjemna dediščina grozljive, fantastične, včasih pa tudi povsem bizarne zgodbe, mojstrski poligoni domišljije, ki vsaka na svoj način sporočajo, da se nekaj temnega skriva v vsakem od nas.

Več o avtorju

Émile Zola (1840–1902) se je z Rougon-Macquartovimi uveljavil kot vodja nove literarne smeri v francoskem romanopisju, poimenovane naturalizem. Ta naj bi z metodami prirodoslovnih znanosti, s proučevanjem dednosti in vplivi socialnega miljeja odkrival in razlagal globlje vzroke za deviantno ravnanje posameznikov in za širše družbene nesporazume. Pomemben mejnik v njegovem življenju je bila Dreyfusova afera, ki je na prelomu stoletja idejno-nazorsko razdelila tedanjo francosko družbo. Z odprtim pismom predsedniku republike v časniku L'Aurore pod naslovom »Obtožujem …!« se je Zola postavil na stran po krivem obsojenega judovskega častnika francoske vojske in si s tem prislužil sodni pregon, pred katerim je leta 1898 za krajši čas pobegnil v Anglijo. Umrl je 29. septembra 1902 za posledicami zastrupitve z ogljikovim monoksidom, ki je uhajal iz zamašenega dimnika.

Več o avtorju

Caterina Albert (1869–1966) se je rodila na katalonski Costa Bravi, in sicer v isti hiši, kjer je šestindevetdeset let kasneje umrla. Dedinja bogatega posestva je prevzela nase upravljanje družinskega premoženja. Ni hodila v šolo, sama si je pridobila vse potrebno znanje. Že s svojim prvencem, dramo Detomorilka (1898), je vzbudila takšen škandal, da je potem objavljala pod moškim psevdonimom Víctor Català. Opisovala je predvsem kmečki svet, lepoto narave in ljudi, ki se sovražijo in si zavidajo. V zadnjih letih je njena literatura doživela pravo preobrazbo in Albert je postala ena najbolj branih in vplivnih katalonskih avtoric.

Več o avtorju

Grazia Deledda (1871–1936), italijanska pisateljica s Sardinije, je ena najpomembnejših književnic prve polovice 20. stoletja. Pisala je zlasti romane, novele in kratke zgodbe, v katerih je na ozadju svojih rodnih krajev in življenja njihovih prebivalcev obravnavala univerzalne človeške teme, kot so položaj žensk v patriarhalni družbi, verska čustva, moralna vprašanja, občutki krivde, boj med dobrim in slabim, nespremenljivost usode ... Na njeno pisanje, ki ga poleg vsega drugega odlikujejo globoki psihološki vpogledi v glavne osebe in medčloveške odnose, so vplivali italijanski verizem, dekadenca in veliki ruski klasiki, a je kljub temu razvila popolnoma svojstven slog. Za svoje literarno ustvarjanje je leta 1927 prejela Nobelovo nagrado.

Več o avtorju

Ivo Andrić (1892–1975), balkanski Homer, književnik in diplomat, je leta 1961 dobil Nobelovo nagrado, za katero je tisto leto kandidiral tudi J. R. R. Tolkien. Začel je kot pesnik in nadaljeval kot prozaist. V mladostnem obdobju je napisal vrsto novel in kratkih zgodb. Njegova najbolj znana dela so o zgodovini Bosne: romani Most na Drini, Travniška kronika in Gospodična, pa tudi daljša pripoved Prekleto dvorišče. Po mnenju mnogih literarnih zgodovinarjev so njegova dela izvrsten prikaz »Orienta v Evropi«, ki si ga lastijo Srbi, Hrvati in Bošnjaki.

Foto: Stevan Kragujević

Več o avtorju