Preskoči na vsebino

Na sončni strani

Avtor: Ivo Andrić

Prevod: Mateja Komel Snoj

Del zbirke: Beletrina

Kategorija: Kratka proza


  • leto izida: 2019
  • št. str.: 268
  • isbn: 9789612845254
  • cena: 24,00 EUR

O knjigi

Knjiga Iva Andrića Na sončni strani obsega sedem novel: »Zanos in trpljenje Toma Galusa«, »Na sončni strani«, »Postružnikovo cesarstvo«, »V celici št. 115«, »Skušnjava v celici št. 38«, »Jelena, ženska, ki je ni« in »Prekleta zgodovina«. Vse so bile napisane v tridesetih letih prejšnjega stoletja in spadajo v Andrićevo zgodnjo prozo. Nekatere so bile za časa njegovega življenja že objavljene v različnih zbirkah kratke proze, druge so ostale v zapuščini. Vse povezuje tematika ujetništva. Glavni junak zgodb je Toma Galus, ki na začetku 20. stoletja pride v Trst. Ne da bi kaj zagrešil, se znajde v zaporu. Avtor spremlja trpljenje nesrečnega mladeniča v več različnih celicah; vse, kar se mu zgodi, hkrati preplavljajo spomini na njegovo preteklo življenje in svobodo. Na ozadju dogajanja nastaja freska avstro-ogrskih mest na začetku prejšnjega stoletja.

Recenzije

»Bosanski katolik s hrvaško vzgojo, beograjskim stalnim bivališčem in jugoslovanskim prepričanjem.«
-(Dr. Aleš Debeljak).

»Samo Andrić ima neminljivo vrednost.«
-(Emir Kusturica).

»Pripovednik in njegovo delo ne služita ničemur, če tako ali drugače nista v službi človeka in človeštva.«
-(Ivo Andrić ob podelitvi Nobelove nagrade).

»Ivo Andrić je najpomembnejša kulturna znamka Bosne in Hercegovine.«
-(Balkanvibe).

O avtorju

Ivo Andrić (1892–1975), balkanski Homer, književnik in diplomat, je leta 1961 dobil Nobelovo nagrado, za katero je tisto leto kandidiral tudi J. R. R. Tolkien. Začel je kot pesnik in nadaljeval kot prozaist. V mladostnem obdobju je napisal vrsto novel in kratkih zgodb. Njegova najbolj znana dela so o zgodovini Bosne: romani Most na Drini, Travniška kronika in Gospodična, pa tudi daljša pripoved Prekleto dvorišče. Po mnenju mnogih literarnih zgodovinarjev so njegova dela izvrsten prikaz »Orienta v Evropi«, ki si ga lastijo Srbi, Hrvati in Bošnjaki. 

Več o avtorju