Akcija
- 30 %
Ni na voljo

Uroki polne lune 3

Marjan Tomšič

Prelistaj knjigo

Zbirka:: Beletrina
Kategoriji:: Slovensko leposlovje

Roman
Ocena bralcev:

Trda vezava razprodano

Leto izida

2013

Št. strani

378

ISBN

978-961-242-546-3

29,00 €

20,30 €

prihranite 8,70 €

Tomšičeva trilogija Uroki polne lune je Roman Severni arhivi (1977) je osrednji in bržkone najboljši del kraljevska pot v sodobno slovensko fantastično prozo. V tretjem delu sledimo prigodam in nezgodam »karmičnega« junaka Kosterce, ki se »vica« v fantazmagoričnih pokrajinah. Oznaka fantastika tu pravzaprav nič ne pove. Knjiga je namreč neulovljiv hibrid: zajema vse od postmesijanske apokaliptike do spiritualističnega antiromana, od literarnega lunaparka do neošamanske pravljice, od erotomaničnih halucinacij do etno-grozljivke. Zato je Tomšičeva proza – tako kot se za »dobro« literaturo spodobi – vselej onstran preprostega družbenopolitičnega alegorema. Ker pa gre v zadnji instanci za literarno sanjsko knjigo, ki je ne more dešifrirati še tako potenten ratio, knjiga pravzaprav »razlaga« sanje svojih bralcev: njeno nezavedno se vpisuje v nezavedno tistega, ki jo bere. Nevarna knjiga!

Marjan Tomšič (1939-2023) je bil slovenski pisatelj in kulturni delavec, ki je v letih svojega ustvarjanja obveljal za najizrazitejšega predstavnika slovenske različice magičnega realizma, obenem pa je to avtor, ki je Istro postavil na slovenski literarni zemljevid. Napisal je deset romanov, je avtor več zbirk kratkih zgodb, mladinskih del in pravljic, radijskih iger in dramskih besedil. Za svoje delo je prejel številne nagrade, med drugim nagrado Prešernovega sklada.

Več o avtorju

Marjan Tomšič (1939) je eno osrednjih imen sodobnega slovenskega pripovedništva in eden najbolj ustvarjalnih slovenskih pisateljev zadnje tretjine 20. stoletja, kar – predvsem s trilogijo Uroki polne lune – ostaja tudi v prvem desetletju novega tisočletja. Na začetku ga je izrazito privlačila znanstvena, pa tudi sanjska fantastika; elemente psihofantastike je vpletel že v prvenec satiričnih pripovedi, Krog v krogu (1968), povsem pa se je razmahnila v fantastičnih pripovedih z naslovom Onstran (1980). V osemdesetih in prvi polovici devetdesetih let je napisal dela, ki z današnje perspektive najbrž predstavljajo osišče njegovega literarnega ustvarjanja (Olive in sol, Šavrinke, Kažuni, Oštrigeca, Zrno od frmentona) in so v slovensko literarno zavest zasidrala Istro ter bila deležna velike medijske odmevnosti; to pa ne samo zaradi dejstva, da je takrat v luči utrjevanja narodne identitete med slovenskim bralstvom naraslo zanimanje za obrobno, regionalno eksotiko, pač pa je poseben tip pisateljeve fantastike bralce očaral z nenavadno zgodbo in pridihom arhaičnosti, ki nosi v sebi nacionalno specifiko. Zadnja leta se Tomšič vrača k svojim literarnim začetkom, in sicer s skoraj 1000 strani obsežno sanjsko kroniko, romaneskno trilogijo z naslovom Uroki polne lune (2008, 2009, 2012). Uroki so neke vrste literarni eksperiment in gotovo eden izmed vrhuncev sodobne slovenske fantastične proze. Čeprav gre za sanjske prigode s številnimi nepričakovanimi zasuki, ti vseskozi stopnjujejo občutja tesnobe, ujetosti, bega, kot da bi šlo za trenutek pred apokalipso. Z občutkom za literariziranje je Tomšič prefinjeno prepletel pisateljsko imaginacijo in njene ustreznice v naši vsakdanji realnosti in tako prek simbolne govorice zarezal v najgloblje plasti človekovega zavedanja, s tem pa segel tudi v drobovje izhodiščnega časa in prostora. (Eva Vrbnjak; Bukla)