Akcija
- 30 %
Ni na voljo
mednarodni booker 2023

Časovno zaklonišče

Georgi Gospodinov

Prelistaj knjigo

Zbirka:: Beletrina
Prevod:: Borut Omerzel
Kategorije:: Prevodno leposlovje

Roman

Slovenski knjižni sejem
Ocena bralcev:

Konec romana je kot konec sveta, dobro je, da se odlaga.

Trda vezava, ščitni ovitek razprodano

Leto izida

2022

Št. strani

360

ISBN

978-961-284-314-4

27,00 €

18,90 €

prihranite 8,10 €
E-knjiga

Leto izida

2022

ISBN

978-961-284-750-0

17,99 €

Časovno zaklonišče je tretji roman bolgarskega pisatelja Georgija Gospodinova, ki je slovensko bralstvo leta 2015 na festivalu Fabula navdušil s svojim drugim romanom Fizika žalosti. Za roman Časovno zaklonišče, ki je v originalu izšel leta 2020 in je do danes preveden že v 16 jezikov, je avtor prejel nagrado za bolgarsko knjigo leta 2021 in bil pravkar uvrščen na New Yorkerjev seznam najboljših knjig v letu 2022.

Beremo ga v prevodu Boruta Omerzela, ki pravi: »Alberto Manguel pravi, da je Georgi Gospodinov eden od najpomembnejših evropskih pisateljev današnjega časa. Kot prevajalcu pa mi ob vseh številnih recenzijah del Georgija Gospodinova v najpomembnejših bolgarskih in svetovnih medijih vendarle največ pomeni mnenje moje osemnajstletne hčere, neutrudne bralke, ki obožuje in tudi globinsko secira dela Cankarja in Dostojevskega. Prva dva Georgijeva romana je na domačih knjižnih policah odkrila minulo poletje – oba je prebrala na dušek in me takoj poklicala vsa začarana od njegovega romanesknega sloga. Prevzel jo je njegov način pripovedovanja, povezovanje fragmentov zgodb, ki so na videz nepovezani, se pa prepletajo na več ravneh in na koncu umetelno sklenejo, vse skupaj pa zaznamuje edinstvena poetična melanholija. Časovno zaklonišče ima vse te lastnosti. Drznem si napovedati, da bo tudi tretji Georgijev roman v slovenščini hitro razprodan.«

V romanu spremljamo svojevrstnega Gaustina, ki roma skozi čas, zato ga pripovedovalec za nekaj let izgubi, potem pa ga spet najde v Zürichu, kjer je odprl svojo »kliniko za preteklost«, kjer vsako nadstropje podrobno reproducira posamezno desetletje, kar bolnikom, ki trpijo zaradi izgube spomina, pomaga, saj se znajdejo v času, ki je sinhroniziran z njihovim notranjim časom. A ob uspehih se začne za kliniko zanimati vedno več ljudi: »Prihaja čas, ko se jih bo vedno več želelo skriti v svojo jamo, vrniti se. In to seveda ni ravno lepo. Pripravljena moramo imeti bombna zaklonišča iz preteklosti. Jih pa lahko, če želiš, imenuješ 'časovna zaklonišča'.« Časovno zaklonišče je satiričen roman, ki zastavlja vprašanje, kako živeti s kritičnim pomanjkanjem prihodnosti, pri tem pa preklaplja med različnimi pripovednimi ravnmi. Ekstravaganten in mojstrsko napisan roman, ki znova dokazuje Gospodinovo pisateljsko veščino.

Georgi Gospodinov (rojen leta 1968 v Jambolu), bolgarski pisatelj, pesnik in dramatik, sodi med uveljavljene evropske avtorje in je najbolj prevajan bolgarski avtor po padcu komunizma leta 1989. Njegov prozni prvenec Naravni roman (1999; slovenski prevod leta 2005) je izšel v več kot dvajsetih jezikih. Za drugi roman, Fiziko žalosti (2011; slovenski prevod 2015), je osvojil več nagrad, med drugim za roman leta v Bolgariji, uvrščen pa je bil tudi med finaliste sedmih različnih priznanj za najboljšo knjigo. Za roman Časovno zaklonišče, ki je preveden v več kot petindvajset jezikov, je prejel prestižni književni nagradi – nagrado booker (The International Booker Prize 2023) in in nagrado strega (Premio Strega Europeo).
Gospodinov piše tudi poezijo in drame, je avtor grafičnega romana, nekaj knjig kratkih zgodb in libreta za opero. Slepa Vajša, kratki animirani film, narejen po njegovi istoimenski zgodbi, je bil leta 2017 v najožjem izboru za oskarja. Živi v različnih krajih, kamor ga odvedejo knjige.

Več o avtorju

... »roman« Gospodinova je še kako aktualen za slovensko občestvo. Marsikje se zgodovinske reminiscence manifestirajo na nenavadne načine, od jalove sentimentalne nostalgije do vzpona nacionalizmov in sklicevanja na slavno preteklost, ki naj bi bila alibi za takšne in drugačne osvajalne pohode, pri nas pa dobiva izrazito samodestruktiven značaj. Nedvomno smo svojevrstni ujetniki zgodovine, naš letni koledar je sestavljen iz ciklusa obletnic in komemoracij, ki so predvsem predmet konfliktov in razdora, sedanjost je prozaična in banalna, prihodnost skoraj povsem irelevantna. Gospodinov v svoji knjigi ne opozarja zaman, da je včasih težje pozabiti kot se spominjati. Njegova knjiga je morda domiselno vodilo, kako obvladati oboje.

Peter Rak, Delo
Časovno zaklonišče je mogoče še najpreprosteje označiti kot hibridno zbirko dejanskih oziroma literariziranih in fiktivnih spominov, zgodb, zgodovinskih in osebnih anekdot.

Ana Geršak, Dnevnik
Knjiga, kjer skoraj vsako stran ponovno prebereš in imaš željo, da bi zavihal rob ali vsaj kaj podčrtal. Strašljivo korespondira s tem vojnim časom, ko raje tiščimo glavo v pesek preteklosti in bežimo od sedanjosti. Je res z reciklažo preteklosti mogoče rešiti prihodnost?

Melita Forstnerič Hajnšek, Večer
Skoraj na vsaki strani mrgoli resnic, drobnih trenutkov jasnih uvidov, ki jim človek vneto prikimava, saj jih s starostjo vedno pogosteje doživlja v vsakdanjem življenju, ne zna pa jih ubesediti. Ena zanimivejših se mi zdi: »… preteklost ni samo tisto, kar se ti je zgodilo, ampak je včasih to, kar si si pravkar izmislil«.

Katarina Mahnič, Program Ars