Skip to content

Samohodec

po nekaterih motivih življenja Igorja Vidmarja

Avtor: Jurij Hudolin


  • leto izida: 2020
  • št. str.: 292
  • isbn: 978-961-284-643-5
  • cena: 24,00 EUR
  • leto izida: 2020
  • št. str.: 218
  • isbn: 9789612847241
  • cena: 21,99 EUR
  • Možnost branja na mobilnih napravah ter e-bralnikih, več o tem si preberite tukaj.

O knjigi

Igor Vidmar, boter in stric iz ospredja slovenskega panka, ki je v romanu navdih za glavnega junaka Bobana, je človek, ki je v Slovenijo pripeljal mnoga najbolj znana imena svetovnega panka in rocka, od Davida Bowieja do Nicka Cava, v romanu pa so zapisane tudi sočne zgodbe o članih bendov. Kot eden glavnih alternativnih slovenskih medijskih aktivistov urednikov in glasbenih promotorjev je deloval v Mladini, na Radiu Študent, Radiu Slovenija in Studiu City. Kot koncertni promotor in producent je Vidmar v Jugoslavijo in Slovenijo pripeljal več kot tristo svetovno znanih skupin, sodeloval pri mednarodnem prodoru skupine Laibach in bil založnik njenega prvega albuma. Kot eden glavnih neodvisno levih alternativnih glasov rajnke Jugoslavije je – tudi kot član kolegija Odbora za varstvo človekovih pravic – pripomogel k osvoboditvi Slovenije in poznejši uveljavitvi mnenjskega pluralizma v medijih.

Roman Samohodec, ki je napisan po nekaterih motivih iz njegovega življenja, pa ni le literarizirana biografija – je večplastno delo, ki govori o politiki, o samostojni Sloveniji in o svetovnih glasbenih zvezdah.

Recenzije

»Pank se je zgodil kot preblisk, ki je sprostil in omečil mnoge napete in zavrte ter zatrte energije in varovalke, zato je epsko in dolgoročno zarezal v slovensko kulturo in družbo.«
-(Jurij Hudolin).

»Tistim, ki so pomagali slovenski punk spraviti na noge, je Hudolin s to knjigo  postavil spomenik večne slave. Gre za dokument nekega že minulega časa, ki ga tisti, ki so ga preživeli, idealizirajo delno zaradi svoje tedanje mladosti, predvsem pa zato, ker je bilo punk gibanje res pomembno, saj je pustilo pečat na prihodnjem (tudi političnem) dogajanju.«
-(Pia Nikolič, Mladina).

»Knjiga Samohodec je morda celo boljša, kot če bi jo bil Igor Vidmar o sebi napisal sam. Ima vse komponente biografsko – dokumentarnega romana, ki gradi na verodostojnih faktih na uravnotežen način, tako da je le nekaj tem bolj poudarjenih in bi se današnjemu bralcu zdele bistvene, starejši bralci pa bi hkrati še potrdili, da je bilo res tako. ... Priče smo redki pisateljski in izpovedni angažiranosti, prepričljivosti, želji po določilu zgodovine na neki sicer parcialni, a ne nepomembni tematiki vsesplošnega družbenega preporoda od sredine ali celo začetka sedemdesetih let, usodnih sprememb na začetku osemdesetihin še bolj sredi ter proti koncu osemdesetih let.«
-(Marijan Zlobec).

»Zato je naslov njegovega življenjepisa Samohodec izpod peresa Jurija Hudolina pravšnji, z eno besedo zaobjame Vidmarjevo življenjsko pot in poudari njegovo neuklonljivo držo in vztrajno voljo. Skozi zgodbo človeka, ki je večplastno aktiven, ki nastopa v različnih vlogah, ki kot aktivni državljan pogostokrat sodeluje pri številnih prelomnih dogodkih in pobudah, človeka, brez katerega bi bilo naše glasbeno-kulturno in družbeno-politično življenje precej drugačno in siromašnejše, sledimo razgibanemu kulturnemu in družbenemu utripu zadnjega pol stoletja. «
-(Igor Bašin, Sigic.si).

O avtorju

Jurij Hudolin se je rodil leta 1973 v Ljubljani, kjer je tudi maturiral in na Filozofski fakulteti v Ljubljani študiral primerjalno jezikoslovje. Od leta 1995 je svobodni književnik; piše poezijo, prozo, scenarije in kolumne. Bil je urednik literarne revije Apokalipsa, nekaj časa je bil tudi glavni urednik založbe VBZ. Objavil je več pesniških zbirk in proznih del, leta 1991 je prejel Grumovo nagrado, leta 2006 je bil nominiran za čašo nesmrtnosti, leta 2013 za Veronikino nagrado in leta 2014 za kresnika. Njegova dela so bila prevedena v hrvaški, srbski, makedonski, češki in angleški jezik, revijalno v več kot trideset jezikov.

Prevaja iz hrvaškega, srbskega in bosanskega jezika; doslej je prevedel več kot 25 knjig, na primer dela Miljenka Jergovića, Draga Glamuzine, Igorja Štiksa, Zorana Ferića, Branka Čegeca, Mileta Stojića, Jasmina Imamovića, Pavleta Goranovića, Lucije Stamač, Sima Mraovića, Roberta Perišića, Miroslava Mičanovića, Krešimirja Bagića in druge.

Več o avtorju