Akcija
- 40 %
nominacija za kresnika

Tišina, polna vetra

Gabriela Babnik

Prelistaj knjigo

Zbirka:: Beletrina
Kategorije:: Roman

Slovensko leposlovje

Beletrinin bazar

Pomladni bazar
Ocena bralcev:

»Ne da bi mu karkoli omenila, je Charles vedel, da je na obzorju nov ulov, le da ni bilo jasno, kdo je bil lovec in kdo žrtev.«

Trda vezava, ščitni ovitek

Leto izida

2022

Št. strani

432

ISBN

978-961-284-866-8

27,00 €

16,20 €

prihranite 10,80 €
E-knjiga

Leto izida

2022

Št. strani

286

ISBN

978-961-284-968-9

17,99 €

Gabriela Babnik se v svojem novem romanu Tišina, polna vetra ukvarja z odnosom med slavnim francoskim pesnikom Charlesom Baudelairom (1821–1867), avtorjem pesniške zbirke Rož zla, in njegovo muzo, igralko in plesalko Jeanne Duval (1820–1862). Srečala sta se leta 1842, njuno razmerje je trajalo približno dvajset let, Jeanne Duval pa je navdihnila nekatere pesmi kultne pesniške zbirke Rože zla.

Skoraj vsi Baudelairovi biografi pa so Duval obsodili, da je uničila velikega pesnika z varanjem, zapravljanjem denarja in dostavljanjem opija. Zato se pričujoči roman ukvarja z dekonstrukcijo odnosa pesnika do muze, pri tem pa reflektira tudi izvor rasizma in negrofobije. Avtorica Gabriela Babnik ob tem pojasnjuje: »Tišina, polna vetra zagotovo pomeni moje približevanje francoski kulturi in jeziku. Vendar nisem želela slediti biografskim dejstvom, temveč sem spisala roman, ki na kreativen način povzema življenje tako Charlesa Baudelaira kot Jeanne Duval. Posebej prestavitev v sodobni čas, ko se srečamo s sodobnim Charlesom in sodobno Jeanne, pomeni refleksivni obrat. Najprej sem mislila, da je Charles Baudelaire tisti, ki je utrl pot v sodobnost (on pripada beethovnovski tradiciji), toda izpisalo se mi je, da je Jeanne Duval kot kabarejska pevka tista, ki je predhodnica oziroma naslednica pesniško-eksotičnega vira. Jeanne Duval je le ena temna pika v množici drugih. Tu je še Matissova Haitijka iz leta 1943, ki obljublja radostno čutnost, pa Picassove Avignonske gospodične iz leta 1907, ter »njihovo namigovanje na fantazmo goltajoče črne ženske seksualnosti«; v francoskem eksotičnem imaginariju je gotovo prav osebnost Josephine Baker utrdila obliko predrznega, brezskrbnega in razuzdanega rasizma.«

Roman raziskuje tudi zgodovino njunega časa od vpliva fotografije na upodabljanje ženskega akta, prvo fotografijo iz zraka, balonarstvo, status pesnika v urbanem okolju, vzpostavljanje državljanskih pravic, predvsem pa spolne in razredne razlike med ljubimcema. »Jeanne Duval je verjetno imela zelo malo manevrskega prostora za samouresničitev, pa vendarle si domišljam, da je v njej sublimirano tudi svojevrstno uporništvo. Ne nazadnje v sebi nosi spomin na pokrajine s plantažami, otožno petje kreolskih dojilj, v njej se, kot pravi Baudelaire, nahaja črnska duša s svojo živalsko krčevitostjo, otroškimi radostmi, pa tudi žalost suženjske preteklosti,« še dodaja avtorica, ki pravi, da se ji zdi ta roman v obrtniškem smislu njen najboljši, saj je morala precizno slediti obema glasovoma, ki na neki način še vedno prebivata v nas. Čuten in erotičen roman, ki odnos dveh zgodovinskih oseb prikaže tudi kot igro moči in postreže še s svojevrstnim obratom, je obvezno branje za vse poetične duše.

Gabriela Babnik (1979) je diplomirala iz primerjalne književnosti in literarne teorije ter 2009 magistrirala iz nigerijskega modernega romana. Od leta 2002 se z ocenami in analizami literarnih del redno pojavlja v revijalni publicistiki. Za roman Koža iz bombaža (2007) je prejela nagrado Slovenskega knjižnega sejma za najboljši prvenec. Za roman Sušna doba, ki je preveden v več kot deset jezikov, je leta 2013 prejela nagrado Evropske unije, za svoje kritiško delo pa istega leta še Stritarjevo nagrado. Poleg pisateljevanja tudi prevaja, večinoma afriške avtorje, in piše radijske igre.

Več o avtorju